Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 26. oktobra 2010 je Državni zbor na seji dne 20. decembra 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o upravnih taksah, ki obsega: – Zakon o upravnih taksah – ZUT (Uradni list RS, št. 8/00 z dne 31. 1. 2000), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah – ZUT-A (Uradni list RS, št. 44/00 z dne 26. 5. 2000), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah – ZUT-B (Uradni list RS, št. 81/00 z dne 15. 9. 2000), – Zakon o veterinarstvu – ZVet-1 (Uradni list RS, št. 33/01 z dne 5. 5. 2001), – Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin – ZZVR-1 (Uradni list RS, št. 45/01 z dne 7. 6. 2001), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah – ZUT-C (Uradni list RS, št. 42/02 z dne 15. 5. 2002), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah – ZUT-D (Uradni list RS, št. 18/04 z dne 27. 2. 2004), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah – ZUT-E (Uradni list RS, št. 91/05 z dne 14. 10. 2005), – Zakon o prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2 (Uradni list RS, št. 131/06 z dne 14. 12. 2006 in 5/07 – popravek), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah – ZUT-F (Uradni list RS, št. 14/07 z dne 16. 2. 2007), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah – ZUT-G (Uradni list RS, št. 126/07 z dne 31. 12. 2007) in – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah – ZUT-H (Uradni list RS, št. 88/10 z dne 5. 11. 2010). I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta zakon ureja plačevanje upravnih taks (v nadaljnjem besedilu: takse) za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah (v nadaljnjem besedilu: dokumenti in dejanja) pri upravnih organih. Takse se plačujejo samo za tiste dokumente in dejanja, ki jih določa taksna tarifa tega zakona. 2. člen Z upravnimi organi (v nadaljnjem besedilu: organi) iz 1. člena tega zakona so mišljeni: 1. organi državne uprave in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter 2. podjetja in druge organizacije ter posamezniki, kadar na podlagi javnih pooblastil odločajo o upravnih zadevah. Osebe iz 2. točke prejšnjega odstavka zaračunavajo upravno takso samo, če se za izvajanje javnih pooblastil financirajo iz proračunskih sredstev. 3. člen Določbe tega zakona se ne uporabljajo za plačevanje taks oziroma pristojbin, če je njihovo plačevanje drugače urejeno z veljavno mednarodno pogodbo. V primeru iz prejšnjega odstavka morajo biti mednarodne tarife taks oziroma pristojbin objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije. Če mednarodne pogodbe pooblaščajo države pogodbenice, da same določijo višino taks za dokumente in dejanja, določene na podlagi take mednarodne pogodbe, pa ti dokumenti in dejanja niso določeni v taksni tarifi tega zakona, lahko višino teh taks določi Vlada Republike Slovenije. Upravne takse po tem zakonu se ne zaračunavajo za upravna dejanja in dokumente, za katere je s predpisi Evropske skupnosti določen poseben način plačevanja stroškov dela organov ali za katere je s predpisi Evropske skupnosti določeno, da se opravijo oziroma izdajo brezplačno. 4. člen Taksni zavezanec je tisti, ki s svojo vlogo uvede upravni postopek oziroma na katerega zahtevo se opravijo dejanja ali izdajo dokumenti, predvideni v taksni tarifi. Če je za isto takso več taksnih zavezancev, je njihova obveznost nerazdelna. Če se na zahtevo taksnega zavezanca, ki vsebuje več zahtevkov, izda dokument, ki se nanaša na več zadev in za katerega je treba plačati takso, se plača taksa tolikokrat, kolikor je v vlogi zahtevkov. II. PLAČEVANJE TAKSE 5. člen Če ni v taksni tarifi drugače določeno, nastane taksna obveznost: 1. za vloge – takrat, ko se vložijo pri pristojnem organu; če so dane na zapisnik pa takrat, ko se zapisnik sestavi; 2. za odločbe, dovoljenja, sklepe, soglasja in druge dokumente – takrat, ko se vloži zahteva, naj se izdajo; 3. za upravna dejanja – takrat, ko se vloži vloga, naj se opravijo. Ne glede na prejšnji odstavek nastane taksna obveznost za dokumente in dejanja iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, za katere se višina takse ne more določiti ob vložitvi vloge, v trenutku, ko upravni organ pridobi podatke potrebne za določitev višine takse, nikakor pa kasneje kot v trenutku izdaje dokumenta iz 2. točke oziroma izvršitve dejanja iz 3. točke prejšnjega odstavka. Ko taksna obveznost nastane, organ obvesti taksnega zavezanca o višini takse tako, da mu pošlje plačilni nalog iz prvega odstavka 16. člena tega zakona. 6. člen Takse se praviloma določajo v eurih. Taksna tarifa lahko določi, da se v posameznih primerih taksa določi v odstotku od vrednosti predmeta. V eurih se določa tudi vrednost predmeta, kadar je ta osnova za odmero takse, če ni s tem zakonom drugače določeno. 7. člen (črtan) 8. člen Takse se plačujejo v gotovini oziroma z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti. Če taksni zavezanec plača takso pri ponudniku plačilnih storitev, jo plača na prehodni podračun in z uporabo reference, določene za plačilo upravne takse organa, ki je pristojen za opravo dejanja, izdajo dokumenta oziroma vodenje postopka. V primeru, ko taksni zavezanec iz tujine ali v tujini zahteva dokument ali dejanje, za katerega se plača taksa, se taksa plača po ustrezni tarifni številki v tuji valuti pri diplomatskem ali konzularnem predstavništvu v tujini, po katerem se taksnemu zavezancu vročajo dokumenti. Takse, ki jih plačujejo taksni zavezanci iz tujine, v primeru, da vložijo vlogo po pošti pri pristojnem organu, pa v državi, kjer odpošljejo vlogo ni diplomatskega ali konzularnega predstavništva Republike Slovenije, se plačujejo po ustrezni tarifni številki v valuti države, kjer je bila vloga odposlana po pošti. Takse, ki so v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena plačane v tuji valuti, se preračunavajo v eure po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije in velja za to valuto na dan nastanka taksne obveznosti. 9. člen (črtan) 10. člen Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, če ni za posamezne primere s tem zakonom drugače določeno. 11. člen (črtan) 12. člen Če je v taksni tarifi predpisano, da se taksa plača od vrednosti predmeta, je osnova za odmero takse vrednost, ki je navedena v vlogi ali listini; če vrednost v vlogi ali listini ni navedena ali pa je navedena nepravilno, ugotovi vrednost organ, za katerega delo se plača taksa. 13. člen Za izvod dokumenta, ki se v postopku, uvedenem na zahtevo taksnega zavezanca, sestavi za potrebe samih organov, se ne plača takse. 14. člen Organ mora priložiti dokumentu, ki ga izda na zahtevo taksnega zavezanca iz tujine, dva izvoda spremnega dopisa, v katerem je naveden znesek takse, ki jo mora taksni zavezanec plačati pri diplomatskem ali konzularnem predstavništvu. 15. člen Na dokumentih, ki se izdajajo brez takse, mora biti navedeno, v kakšen namen se izdajajo in po kateri določbi tega zakona so oproščeni plačila takse. Dokumenti iz prejšnjega odstavka se smejo uporabiti v druge namene šele, če je zanje plačana za ta namen predpisana taksa. 16. člen Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme ali neposredno sprejme od taksnega zavezanca vlogo ali drug dokument, izroči oziroma pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog, s katerim mu naloži, naj v 15 dneh plača dolžno takso. Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sedež, višino dolžne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco, pouk o pravnem sredstvu ter opozorilo o posledicah, če takse v roku ne plača. Zoper plačilni nalog iz prejšnjega odstavka je v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga dopusten ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je bila taksa napačno odmerjena. O ugovoru v 15 dneh odloči organ, ki je izdal plačilni nalog, s sklepom. Organ iz prejšnjega odstavka s sklepom ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. Če ugotovi, da je bila taksa že plačana ali pa da taksna obveznost ni nastala, ugovoru ugodi in izpodbijani plačilni nalog odpravi. Če ugotovi, da je bila taksa napačno odmerjena, ugovoru ugodi in izpodbijani plačilni nalog nadomesti z novim plačilnim nalogom. Zoper sklep o ugovoru je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve sklepa. Če organ, ki je izdal plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti iz 19. člena tega zakona nadomesti z novim plačilnim nalogom. Zoper nov plačilni nalog je dopusten ugovor, za katerega se uporabljajo določbe tega člena. Ugovor zoper plačilni nalog zadrži izvršitev. Od taks, ki jih taksni zavezanec ni plačal v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga, se plačajo zamudne obresti po 0,0247-odstotni dnevni obrestni meri. Od zamudnih obresti, ki jih taksni zavezanec ni plačal, se zamudne obresti ne zaračunavajo. 17. člen Pravico do vračila vse ali preveč plačane takse ima, kdor je plačal takso, ki je ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso v višjem znesku, kot je predpisana, ali je plačal takso za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil, ali za pritožbo ali drugo pravno sredstvo, ki mu je organ ugodil. Kdor je plačal takso za vlogo in takso za dejanje ali dokument, ki ga organ iz kakršnihkolih vzrokov ni opravil ali izdal, ne more zahtevati vračila takse za vlogo, s katero je zahteval, naj se dejanje opravi ali dokument izda. Ne glede na prvi odstavek tega člena, taksni zavezanec, ki je plačal takso za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil, ker je bil postopek ustavljen na zahtevo ali z opustitvijo ali opravo kakšnega dejanja taksnega zavezanca, potem ko je bil izveden že celotni ugotovitveni postopek, ne more zahtevati vračila takse za ta dokument ali dejanje. Preveč plačana taksa, višja od 18,12 eura, se vrne po uradni dolžnosti. O vračilu odloči organ s sklepom. Taksa se vrne v 30 dneh od izdaje sklepa. Ne glede na višino preveč plačane takse lahko vračilo zahteva tudi taksni zavezanec. O povrnitvi takse odloča organ, ki na prvi oziroma drugi stopnji vodi upravni postopek oziroma ki na prvi oziroma drugi stopnji opravi dejanja oziroma izda dokumente, predvidene v taksni tarifi. Taksa se povrne iz državnega proračuna oziroma proračuna občine. 18. člen Taksni zavezanec lahko zahteva vrnitev takse z zahtevkom, ki ga vloži najpozneje v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa pomotoma plačana oziroma od dneva, ko je izvedel, da dejanje ni bilo opravljeno ali dokument izdan oziroma od dneva, ko je bila izdana odločba, s katero se je ugodilo pritožbi. Vrnitve takse ni več mogoče zahtevati po preteku dveh let od dneva, ko je bila plačana. 19. člen Če taksa iz plačilnega naloga ni plačana v višini in rokih, določenih s tem zakonom, in taksni zavezanec ne vloži ugovora iz 16. člena tega zakona ali vloge za oprostitev iz 25. člena tega zakona, pristojni organ potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga pošlje carinskemu organu v izvršitev. Taksa se prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za prisilno izterjavo davkov. Neplačane takse se prisilno ne izterjajo, če znesek neplačane takse v posamezni zadevi ne presega zneska, ki je z davčnimi predpisi določen kot znesek, za katerega se ne opravi prisilna izterjava. 20. člen Pravica izterjati takso zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi morala biti plačana. Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma takso prisilno izterjati pretrga vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse in je dano v vednost taksnemu zavezancu. Zastaranje nastopi v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od dneva, ko je nastala obveznost za plačilo takse. III. TAKSNE OPROSTITVE 21. člen Tuji državljani imajo pod pogojem vzajemnosti, po predpisih o taksah enake pravice, kot jih imajo slovenski državljani. 22. člen Za dokumente in dejanja v postopkih, ki se uvedejo po uradni dolžnosti, se v postopku na prvi stopnji ne plača takse. 23. člen Takse ne plačujejo: 1. država in državni organi, 2. samoupravne lokalne skupnosti in njihovi organi, 2.a javni skladi in javne agencije ter druge osebe javnega prava, 3. tuja diplomatska in konzularna predstavništva v diplomatskih in konzularnih zadevah, pod pogojem vzajemnosti, 4. mladoletniki in obsojenci v vseh postopkih, ki se nanašajo na izvrševanje kazenskih sankcij, 5. taksni zavezanci posamezniki v slabih premoženjskih razmerah, razen taks po tarifni številki 12, po točkah 1.d), 1.e), 2.d), 2.e), 3.c) in 3.č) tarifne številke 14, po tarifni številki 21 ter tarifnih številkah iz XI. in XII. poglavja taksne tarife tega zakona, 6. taksni zavezanci – za potrdila oziroma podatke iz uradnih evidenc, ki jih organ v okviru upravnega postopka v skladu s 139. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06 – ZUS-1 in 126/07) sam pridobi od drugega organa, 7. taksni zavezanci za vloge, potrdila in odločbe v postopku za povrnitev škode v skladu s predpisi, ki urejajo odpravo posledic naravnih nesreč, 8. taksni zavezanci za dejanja in dokumente v zvezi z zamenjavo ali nadomestitvijo javne listine iz tarifne številke 13, 16 in 21 ter odjavo vozila iz prometa, ki so bili poškodovani in uničeni v naravni nesreči, 9. naročniki po zakonu, ki ureja javno naročanje in zakonu, ki ureja javno naročanje na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc. Vlada Republike Slovenije lahko glede na okoliščine posameznega primera zaradi odprave posledic naravne nesreče s sklepom zniža ali določi oprostitev plačila upravnih taks tudi v primerih, ki niso zajeti s 7. in 8. točko prejšnjega odstavka. 24. člen Plačevanja taks so v določenih zadevah oproščeni: 1. podjetja in druge organizacije ter posamezniki – pri izvrševanju javnih pooblastil; 2. dobrodelne in invalidske organizacije ter organizacije za samopomoč – za dokumente in dejanja v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljene; 2.a društva, za dokumente in dejanja v zvezi z odobritvijo statusa društva v javnem interesu; 3. društva, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu – za dokumente in dejanja v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti, ki so v javnem interesu; 3.a ustanove oziroma fundacije za dokumente in dejanja v zvezi z ustanovitvijo ustanove oziroma fundacije po zakonu, ki ureja ustanove; 4. ustanove, ustanovljene v skladu z veljavnimi predpisi – za dokumente in dejanja v zvezi z izvajanjem njihovega dobrodelnega ali splošno koristnega namena, za katerega so ustanovljene; 4.a sindikati – za dokumente in dejanja v postopkih zastopanja interesov delavcev ter v postopku za pridobitev pravne osebnosti in lastnosti reprezentativnosti sindikata; 5. invalidi, za katere je določeno v zdravstvenem spričevalu, da smejo voziti le prirejeno vozilo – v postopku za pripustitev k vozniškemu izpitu, za vozniško dovoljenje in za izdajo ter podaljšanje veljavnosti vozniškega in prometnega dovoljenja; 6. brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve v postopkih izvajanja ukrepov države na trgu dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, in za dokumente in dejanja v zvezi z nacionalno poklicno kvalifikacijo; 7. učenci osnovnih šol, vajenci in dijaki v srednjem izobraževanju ter študentje – za dokumente in dejanja v zvezi s šolanjem; 8. osebe, ki podarijo svoje premoženje državi ali samoupravni lokalni skupnosti ali se odpovejo lastninski pravici na zemljišču ali stavbi v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti ali pa brezplačno odstopijo državi ali samoupravni lokalni skupnosti kakšno drugo stvarno pravico na nepremičninah – v postopku v zvezi s prenosom lastnine in drugih stvarnih pravic; 9. tujci, za dokumente in dejanja, določena v mednarodnih sporazumih, ki veljajo v Republiki Sloveniji; 10. tujci, v postopkih za priznanje statusa begunca, začasnega prebivanja iz humanitarnih razlogov in začasnega zatočišča; 11. javni socialno-varstveni zavodi in pravne ter fizične osebe, ki na podlagi koncesije v skladu s predpisi socialnega varstva opravljajo socialno-varstveno dejavnost – v zvezi z opravljanjem te dejavnosti; 12. pravne osebe, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja turizma, za dokumente in dejanja v zvezi z odobritvijo statusa pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma, in za dokumente in dejanja v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti, ki so v javnem interesu. Pristojni organ po uradni dolžnosti zagotavlja izvajanje določb tega poglavja, med drugim tudi na podlagi podatkov, ki jih predloži taksni zavezanec. V dvomu pristojni organ pozove taksnega zavezanca, da predloži dokazila za uveljavljanje taksne oprostitve. 25. člen Za taksne zavezance v slabih premoženjskih razmerah iz 5. točke 23. člena tega zakona se štejejo: – prejemniki denarne pomoči kot edinega vira preživljanja po predpisih socialnega varstva, – prejemniki varstvenega dodatka po predpisih socialnega varstva ter – prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb. Status upravičenca iz prejšnjega odstavka dokazujejo taksni zavezanci s pravnomočno odločbo. Za taksne zavezance v slabih premoženjskih razmerah se štejejo tudi osebe, ki niso prejemniki denarne pomoči, dodatka ali nadomestila iz prvega odstavka tega člena, izpolnjujejo pa vse predpisane kriterije za prejemke iz prvega odstavka tega člena. Taksni zavezanec mora v postopku, v katerem zahteva taksno oprostitev dokazati, da izpolnjuje zahtevane kriterije. Vloga za oprostitev takse se vloži najkasneje do poteka roka za ugovor zoper plačilni nalog. O vlogi odloči organ s sklepom. Do odločitve o vlogi za oprostitev takse zaradi slabih premoženjskih razmer plačilni nalog ni izvršljiv. 26. člen Za dobrodelno organizacijo oziroma za organizacijo za samopomoč iz 2. točke 24. člena tega zakona se šteje neprofitna organizacija, ki je v skladu z veljavno zakonodajo ustanovljena z namenom, določenim s predpisi socialnega varstva. 27. člen Kadar se začne postopek na zahtevo več oseb, od katerih so nekatere oproščene plačila takse, plača v takem postopku takso tisti, ki plačila takse ni oproščen. Ne glede na prejšnji odstavek, plača oseba, ki ni upravičena do taksne oprostitve, v primerih, ko se taksa odmerja po vrednosti predmeta, takso samo od njej pripadajočega dela vrednosti predmeta. 28. člen Taks so oproščeni naslednji dokumenti in dejanja: 1. predlogi, prijave, obvestila in druge vloge, vložene zaradi zagotavljanja javne koristi; 1.a dokumenti in dejanja za vpis, vpis sprememb podatkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika v Poslovni register Slovenije; 1.b vloge in drugi dokumenti ter dejanja v zvezi z izvajanjem ukrepov kmetijske politike; 2. prošnje za pomilostitev in odločbe o takih prošnjah; 3. dokumenti in dejanja v postopku za pridobitev dokaza o slabih premoženjskih razmerah, kot podlaga za priznanje oprostitve plačila stroškov v upravnem oziroma sodnem postopku; 4. dokumenti in dejanja v zvezi s postopki pred davčnim organom, razen v taksni tarifi naštetih odločb, ki jih izdaja Carinska uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja trošarine, in zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost; 4.a dokumenti in dejanja v postopku vpisa oziroma vpisa sprememb podatkov in izbrisa iz registra neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov; 5. dokumenti in dejanja v postopku za popravo napak v odločbah, drugih listinah in uradnih evidencah; 6. dokumenti in dejanja v volilnih postopkih; 7. (črtana); 8. prijave in vpisi v matične knjige; 9. (črtana); 10. (črtana); 11. dokumenti in dejanja v postopku arondacije in komasacije zemljišč; 12. dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva; 13. dokumenti in dejanja za uveljavitev socialno-varstvenih pravic; 14. dokumenti in dejanja v zvezi z uveljavljanjem pravic do družinskih prejemkov in zavarovanja za starševsko varstvo; 14.a dokumenti in dejanja v zvezi z uveljavljanjem osebnih stikov med otroci in starši; 14.b dokumenti in dejanja v postopku za izdajo parkirne karte; 15. dokumenti in dejanja v postopku za uveljavitev pravic, ki so z zakonom priznane invalidom, vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja; 15.a dokumenti in dejanja v postopku izdaje gradbenih dovoljenj v okviru varstva vojnih grobišč; 16. dokumenti in dejanja v zvezi z urejanjem delovnega razmerja; 17. dokumenti in dejanja v zvezi z izdajanjem, izpolnjevanjem in podaljševanjem pomorskih knjižic; 18. dokumenti in dejanja v zvezi z ureditvijo državljanskih dolžnosti in pravic pri obrambi države oziroma varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; 19. prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča; 20. dokumenti in dejanja v zvezi z razlastitvijo premoženja in denacionalizacijskimi postopki; 21. izvirne diplome, spričevala in druge listine o uspešno končanem izobraževanju, razen njihovih dvojnikov, nadomestnih spričeval in izpisov iz evidence; 22. dokumenti in dejanja v zvezi z varstvom kulturnih spomenikov in naravnih vrednot; 23. vloge naslovljene na varuha človekovih pravic in druge institucije za prošnje in pritožbe; 24. vloge, s katerimi se zahteva posredovanje državnega tožilca; 25. dokumenti in dejanja v postopku za pokop ali prekop umrlih ali prenos posmrtnih ostankov; 26. dokumenti in dejanja, s katerimi se urejajo razmerja med štipendistom in tistim, ki daje štipendijo; 27. dokumenti in dejanja v zvezi s pristopom k strokovnemu izpitu pred državnimi organi; 28. dokumenti in dejanja v zvezi z izdajo in podaljšanjem potnih listin, ki se izdajajo po mednarodni pogodbi; 29. vloge za vpis podatkov v uradne evidence ali izbris podatkov iz njih ter odločbe oziroma potrdila, ki jih izdajajo organi na podlagi uradnih evidenc; 30. dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo; 31. dokumenti in dejanja v zvezi z uresničevanjem pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki; 32. dokumenti in dejanja v zvezi z letnimi povračili za uporabo cest; 33. dokumenti in dejanja v zvezi s sklenitvijo zakonske zveze ali z uradnim dejanjem registracije istospolne partnerske skupnosti; 34. dokumenti in dejanja v zvezi s postopki pridobivanja dovoljenja za opravljanje postopkov VEM oziroma postopki za pridobitev položaja točke VEM; 35. dokumenti in dejanja v zvezi z izdajo projektnih pogojev in soglasij ter soglasij za priključitev v zvezi z izdajo gradbenih dovoljenj. 28.a člen Ministrstvo, pristojno za javno upravo, določi stroškovnik za fotokopiranje uradnih aktov ali listin pri upravnem organu. IV. POSEBNE DOLOČBE 29. člen Prihodki od taks, plačanih pri organih državne uprave, so prihodek državnega proračuna. Prihodki od taks, plačanih pri organih občin, so prihodek proračunov občin. 29.a člen Vlada Republike Slovenije lahko zaradi upoštevanja mednarodno sprejetih obveznosti ali začasno, za dobo največ enega leta zaradi prilagajanja izjemnim razmeram (naravne in ekološke nesreče, nalezljive bolezni rastlin in živali, bistveno spremenjene razmere na tržišču ipd.) zviša ali zniža višino upravnih taks, in sicer največ do 50% vrednosti posamezne takse iz tarifne številke 45. 30. člen Nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za finance in druga ministrstva, vsako v mejah svojega delovnega področja. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 31. člen Za dokumente in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost do uveljavitve tega zakona, se plača taksa po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Če je bila do uveljavitve tega zakona plačana taksa za dokumente ali dejanje, ki bo opravljeno po uveljavitvi tega zakona, se taksa po tem zakonu ne doplača, preveč plačana taksa pa se ne vrne. Če po uveljavitvi tega zakona organ druge stopnje razveljavi odločbo, ki jo je organ prve stopnje izdal, preden je začel veljati ta zakon, se za odločbo organa prve stopnje taksa ne doplača, preveč plačana taksa pa se ne vrne. 32. člen Upravni kolki, ki so bili natisnjeni pred uveljavitvijo tega zakona se lahko uporabljajo tudi za plačevanje taks po tem zakonu. 33. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82, 18/85, 33/85 – popr., 24/88, 1/90, Uradni list RS, št. 33/90 – popr., 20/91 in 12/92) ter Zakon o plačevanju določenih upravnih taks (Uradni list RS, št. 34/91-I in 13/93). Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati Zakon o zveznih upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 5/72, 70/87, 68/84, 74/87 in 46/89) in Zakon o tarifi zveznih upravnih taks (Uradni list SFRJ, št. 77/87 in 63/89). Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odredba o določitvi zneskov konzularnih taks, ki jih v tujini pobirajo diplomatska in konzularna predstavništva Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 47/94). 34. člen Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: – 52. člen in druga alinea 54. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94), – 61. člen in četrta alinea 108. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95, 16/96 in 101/99), – 22. člen Zakona o meroslovju, v delu, ki se nanaša na pristojbine (Uradni list RS, št. 1/95). Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati: – 21. člen Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe (Uradni list SFRJ, št. 55/78 in 58/85). Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: – Uredba o pristojbinah za obvezne zdravstvene preglede rastlin v prometu čez državno mejo (uvoz, izvoz, prevoz v tranzitu) in v notranjem prometu (Uradni list RS, št. 28/94), – Uredba o pristojbinah na področju veterinarstva (Uradni list RS, št. 6/95, 10/95 – popr., 14/95 in 44/95), – 1. in 3. člen Uredbe o pristojbinah in cenah za storitve v postopku homologacije vozil (Uradni list RS, št. 41/96), – Uredba o pristojbinah in stroških za pridobitev in vzdrževanje akreditacije (Uradni list RS, št. 74/98), v delu, ki se nanaša na pristojbine, – drugi odstavek 1. člena Uredbe o stroških in pristojbinah za preskuse in odobritve tipov meril ter overitve etalonov in meril (Uradni list RS, št. 38/96), – Odlok o višini pristojbin za kritje stroškov ugotavljanja zdravstvene neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, ki se uvozijo in o načinu njihovega plačila (Uradni list RS, št. 29/92). Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: – vsi občinski odloki o upravnih taksah. 35. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 13. člen Taksni zavezanci, ki so plačali takso na področju veterinarstva po 53., 55. in 61. tarifni številki Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00), so upravičeni do povračila razlike, ki je nastala z zmanjšanjem števila točk po tem zakonu. Taksni zavezanec lahko zahteva vrnitev razlike iz prejšnjega odstavka v 60 dneh od dneva uveljavitve tega zakona. 14. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 17. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 30. člen Ne glede na 8. člen zakona lahko upravni organ zavrne zahtevek stranke, da plača takso z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti, če tehnična opremljenost upravnega organa ne dopušča plačila s takšnim instrumentom. Vlada in pristojni organi lokalnih skupnosti morajo v roku enega leta od uveljavitve tega zakona zagotoviti tehnično opremljenost upravnih organov, ki omogoča plačevanje taks pri upravnem organu z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi. 31. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 15. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 1., 11. in 12. člena tega zakona, ki začnejo veljati 1. maja 2004. 19. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 11. člena Pravilnika o elektronskem dostopu do informatizirane glavne knjige (Uradni list RS, št. 16/04). 20. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. KONČNA DOLOČBA 29. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. PREHODNE DOLOČBE 15. člen Postopki odmere upravne takse, ki do dneva uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končani, se dokončajo po Zakonu o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo). 16. člen Ne glede na 6. člen zakona se upravni kolki lahko uporabljajo za plačilo upravnih taks do 1. septembra 2008. Fizične in pravne osebe lahko od 1. septembra 2008 do 1. decembra 2008 zamenjajo upravne kolke za gotovino na blagajnah pravnih in fizičnih oseb, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno (maloprodajalci), na katerih so upravne kolke kupile, v nominalni vrednosti. Ne glede na prejšnji odstavek lahko fizične in pravne osebe od 1. septembra 2008 do 31. decembra 2008 zamenjajo upravne kolke tudi na območnih enotah Uprave Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP), pri čemer UJP izplača 90 odstotkov nominalne vrednosti kolkov z brezgotovinskim nakazilom. Fizične in pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno (maloprodajalci), ki so prodajale kolke, organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil lahko od 1. septembra 2008 do vključno 31. decembra 2008 zamenjajo upravne kolke, ki jih imajo na zalogi, na območnih enotah UJP, pri čemer UJP izplača 90 odstotkov nominalne vrednosti kupljenih kolkov z brezgotovinskim nakazilom. Neuporabljene upravne kolke, ki so jih upravni in drugi državni organi prejeli brezplačno, morajo v času od 1. septembra do 31. decembra 2008 vrniti UJP. UJP upravne kolke komisijsko uniči. 17. člen Z dnem uveljavitve schengenskega pravnega reda v polnem obsegu, kot to določa drugi odstavek 3. člena Akta o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (Uradni list RS, – Mednarodne pogodbe, št. 3/04), prenehajo veljati točka A tarifne številke 14 ter opombe (1), (2) in (4) te tarifne številke, ter 1. do 5. točka, odstavka B, tarifne številke 61, ter opombi (1) in (2) te tarifne številke. KONČNE DOLOČBE 18. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o izdajanju in uporabi upravnih in sodnih kolkov (Uradni list RS, št. 101/06 in 50/07) v delu, ki velja za upravne kolke, uporablja pa se do 1. septembra 2008. Z dnem začetka uporabe tega zakona preneha veljati Sklep o preračunu vrednosti točke iz tolarjev v euro v Zakonu o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 138/06). 19. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. februarja 2008. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen Postopki odmere upravnih taks, ki do dneva uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končani, se končajo po Zakonu o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo in 126/07). 14. člen Takse, določene v prilogi taksna tarifa v stolpcu A, se plačujejo od uveljavitve tega zakona do 30. junija 2011. Takse, določene v prilogi taksna tarifa v stolpcu B, se plačujejo od 1. julija 2011 do 31. decembra 2011. Takse, določene v prilogi taksna tarifa v stolpcu C, se plačujejo od 1. januarja 2012 dalje. 15. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.