Zakon o zasebnem varovanju ZZasV-1, Ur. list RS 17/11 (v nadaljnjem besedilu: Zakon), ureja pravice in obveznosti gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, državnih organov, zavodov, javnih agencij ter drugih pravnih in fizičnih oseb (v nadaljnjem besedilu: subjekti) na področju varovanja, ki ga ne zagotavlja država (v nadaljnjem besedilu: zasebno varovanje).
Zakon določa tudi zasebno varovanje, oblike varovanja, pristojnosti, pogoje za opravljanje zasebnega varovanja, standarde, strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, ukrepe in dolžnosti varnostnika, oznake in delovno obleko, pogoje za opravljanje zasebnega varovanja tujih oseb, obvezno organiziranje varovanja ter dolžnosti subjektov, nadzor, evidence in kazenske določbe.,
Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju, določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblikah, določenih s tem zakonom. Hkrati pa je zasebno varovanje tudi deoločeno kot gospodarska dejavnost, namenjena varovanju ljudi in premoženja, ki jo Republika Slovenija ureja v javnem interesu z namenom varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost.
V nadaljevanju Zakon določa, da se zasebno varovanje lahko opravlja v oblikah varovanja (vrste licenc) in sicer kot:
1.      varovanje ljudi in premoženja;
2.      varovanje oseb;
3.      prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk;
4.      varovanje javnih zbiranj;
5.      varovanje prireditev v gostinskih lokalih;
6.      upravljanje z varnostno-nadzornim centrom (v nadaljnjem besedilu: VNC);
7.      načrtovanje sistemov tehničnega varovanja;
8.      izvajanje sistemov tehničnega varovanja,

pri čemer je licenca določena kot dovoljenje, izdano v skladu z Zakonom, za opravljanje ene ali več oblik ali nalog zasebnega varovanja; licenca se pravni osebi podeli s certifikatom o licenci, fizični osebi pa s službeno izkaznico.
Načrtovanje sistemov tehničnega varovanja iz 10. točke 5. člena Zakona, kot ena od oblik opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja, zajema izdelavo projektov tehnične dokumentacije za izvedbo sistemov za tehnično varovanje s pooblaščenim inženirjem varnostnih sistemov, ki izpolnjuje pogoje v skladu z Zakonom in zakonom, ki ureja gradnjo objektov. Pooblaščeni inženir varnostnih sistemov ali pooblaščena inženirka varnostnih sistemov (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni inženir varnostnih sistemov PIVS) iz 13. točke 5. člena Zakona je v skladu z določbami Zakona in zakona, ki ureja gradnjo objektov, ter predpisov, izdanih na njuni podlagi, odgovoren za izdelavo projektov za izvedbo sistemov tehničnega varovanja in nadzor nad izvajanjem sistemov tehničnega varovanja.
Zakon določa, da varnostno osebje opravlja naloge, opredeljene v poklicnem standardu, glede na pridobljeno poklicno kvalifikacijo. Varnostno osebje se mora tudi obvezno strokovno (predhodno) usposabljati in (obdobno) izpopolnjevati, z namenom pridobivanja in izpopolnjevanja strokovnih znanj in spretnosti po programih strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja (v nadaljnjem besedilu: programi), ki jih določi minister glede na vrsto dela, ki ga varnostno osebje opravlja na področju zasebnega varovanja. Kot eden od izpolnjenih pogojev za strokovno usposobljenost se šteje, da je varnostno osebje strokovno usposobljeno glede na vrsto dela, ki ga opravlja po Zakonu, če ima opravljeno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, kot ga določa Zakon in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja zasebnega varovanja v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije (v nadaljnjem besedilu: NPK).
V Katalogu strokovnih znanj in spretnosti št. 7723015021 (v nadaljnjem besedilu: Katalog) je NPK Pooblaščeni inženir varnostnih sistemov PIVS klasificiran s stopnjo VI/1 Klasius-SRV, kot posebna pogoja za pridobitev NPK PIVS pa točka 2.2. Kataloga določa, da mora biti oseba (i) pooblaščeni inženir elektro stroke s pooblastilom za projektiranje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov in hkrati imeti (ii) opravljeno strokovno usposabljanje za pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje.

Ocenjujem, da je zahteva iz 10. točke petega člena ZZasV-1 bistveno, nerazumno in nesorazmerno pretirana.
Ta zahteva v praksi za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja kot ene od oblik opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja, po moji oceni onemogoča pridobivanje službenih izkaznic fizičnim osebam z višjo strokovno izobrazbo (stopnja VI/1), ki so tako postavljene v podrejen položaj oz. tem osebam dejansko ni dovoljeno opravljanje dejavnosti načrtovanja sistemov tehničnega varovanja kot ene od oblik opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja – čeprav sistem potrjevanja in preverjanja NPK kot raven zahtevnosti za PIVS določa VI stopnjo. Z ustrezno spremembo zakonodaje bi se povečalo tudi število fizičnih oseb kot gospodarskih subjektov, ki bi opravljale dejavnost in s tem bi se povečala konkurenčnost - kar bi bilo ugodno za končnega naročnika.






Na osnovi opisanega PODAJAM POBUDO ZA SPREMEMBO ZAKONODAJE; spremeni se:
A – ZAKON ZZasV-1:
Sprememba 01)
10. točka 5. člena, se po novem glasi
»10.   načrtovanje sistemov tehničnega varovanja zajema izdelavo projektov tehnične dokumentacije za izvedbo sistemov za tehnično varovanje s pooblaščenim inženirjem varnostnih sistemov, ki izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;«

Sprememba 02)
13. točka 5. člena, se po novem glasi
»13.   pooblaščeni inženir ali inženirka varnostnih sistemov (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni inženir varnostnih sistemov) je v skladu z določbami tega zakona ter predpisov, izdanih na njegovi podlagi, odgovoren za izdelavo projektov za izvedbo sistemov tehničnega varovanja in nadzor nad izvajanjem sistemov tehničnega varovanja;«

B – KATALOG STROKOVNIH ZNANJ IN SPRETNOSTI št. 7723015021:
Sprememba 03)
točka 2.2., se po novem glasi
»2.2. POSEBNI POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OSEBA, KI ŽELI PRIDOBITI POKLICNO KVALIFIKACIJO
Najmanj Inženir VI/1 s področja elektrotehnike ali računalništva/informatike ali strojništva ali mehatronike in najmanj osem let delovnih izkušenj pri imetniku licence za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja; kot dokazilo delovnih izkušenj se upošteva predložitev najmanj pet projektov tehnične dokumentacije za izvedbo sistemov za tehnično varovanje (PZI).Opravljeno strokovno usposabljanje za pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje.«