Predlog za odpravo netransparentnega in nezakonitega vzpostavljanja režimov varstva kulturne dediščine na podlagi podatkov iz Registra kulturne dediščine:
Ministrstvo za kulturo zahteva pri pripravi Občinskih podrobnih prostorskih načrtov v svojih smernicah (16. 2. 2017) izdaja na podlagi 76. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16; v povezavi z 47. členom Zakona o prostorskem načrtovanju(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43711 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO; v nadaljevanju: ZPNačrt) SPLOŠNE SMERNICE ZA NAČRTOVANJE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA PODROČJE VARSTVA NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE vključitev zadnjega stanja v Registru kulturne dediščine in to v poglavju Prikaz stanja prostora, ki je podlaga Občinskega načrta (OPN), s katerim v nadaljevanju uveljavlja varovanje kulturne dediščine s prostorskim aktom, ki ga pripravi občina in sprejme Občinski svet. Ker v postopku priprave OPN priloge in s tem Prikaz stanja prostora ni predmet javne obravnave in ne omogoča pripombe s strani občin, ki pripravljajo dokument, niti ne zainteresirani javnosti pravno varnost, je tako vzpostavljanje režimov varstva kulturne dediščine netransparentno in protizakonito.
To je v neskladju s 5.členom Zakona o Varstvu kulturne dediščine (varstvo pravic lastnikov):
(2) Lastnika je treba obveščati o zadevah varstva, ki vplivajo na izvrševanje njegovih lastninskopravnih upravičenj.
Prav tako je v neskladju z Aarhuško konvencijo in Evropsko strategijo kulturne dediščine za 21. stoletje, kjer je vključevanje javnosti ključno, za cilj celovitega ohranjanja dediščine.
5 Dobro vodenje (upravljanje) pomeni koncept, ki navdihuje izvajanje javnih usmeritev, in način, na katerega javni uslužbenci opravljajo svoje dolžnosti. Vključevanje načela, kot so na primer (kot referenco si oglejte Strategijo za inovacije in dobro upravljanje na lokalni ravni, ki jo je Odbor ministrov sprejel 8. marca) pravične in svobodne volitve, spoštovanje raznovrstnosti, preglednosti ter etičnega ravnanja, odgovornost, odprtost in udeležba pri upravljanju javnih zadev, trajnost in dolgoročna vizija, preudarna in odgovorna uporaba javnih financ itn. "Participirano upravljanje" se tukaj nanaša na bližnjico do odprtosti za potrebe in pričakovanja deležnikov, pripravljenost nosilcev javnih funkcij, da jim prisluhnejo in odgovorijo na njihova pričakovanja oziroma povpraševanja, sprejemanje javnih usmeritev v duhu odprtosti, odgovornosti in skupne lastnine.
Sedanje stanje je paradoks, saj za razglasitev spomenika, ki je prepoznan kot kulturna dediščina izjemnega pomena velja 12.člen (javna obravnava), pri "samo" registrirani dediščini, pa javnost ni vključena, kar rezultira v problem pri pridobivanju kulturnovarstvenih soglasij in konfliktov ter negativnem odnosu javnosti tako do pristojnega ministrstva, kot tudi do javnih zavodov.
Primer: Celotno Kranjsko polje je varovano kot vplivno območje kulturne dediščine naselbinskega jedra Cerkelj na Gorenjskem, kar je bilo vključeno v Prikaz stanja prostora, v grafičnem delu OPN pa ni bilo prikazano. Sedaj Ministrstvo za kulturo smatra, da je območje zavarovano s prostorskim aktom OPN.

Predlog:
Javnost mora biti obveščena in vključena v postopek vzpostavljanja režimov varstva kulturne dediščine in podati svoje pripombe.
Ministrstvo za okolje in prostor mora zaradi ugotavljanja zakonitosti postopkov preveriti vse prostorske akte, katerih na novo vzpostavljeni režimi kulturne dediščine niso bili razgrnjeni in obravnavani s strani zainteresirane javnosti.
Ministrstvo za kulturo mora podati na podlagi pripravljenega strokovnega gradiva s strani ZVKDS pobudo na občino, da se začne postopek prostorskega akta, ki bo podlaga za zavarovanje, ali pa začne postopek akta o zavarovanju skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine za vsako občino posebej. Tako ne ravni OPN, kot tudi na ravni OPPN.
V kolikor se ugotovi sprememba stanja, ki pomeni razširitev, zmanjšanje ali izbris, mora biti postopek identičen, saj se lahko določila prostorskega akta ali akta o zavarovanju spremenijo le na način, s katerim so bila sprejeta in ne z objavo v Registru.