Upravna enota mora v 30 dneh po smrti izvesti "pripravljalna opravila" in zbrane podatke na "smrtovnici" poslati pristojnemu zapuščinskemu sodišču, ki potem na tej podlagi izvede zapuščinsko obravnavo.
Glede na doseženo stopnjo povezljivosti in informatizacije bi bilo smiselno proučiti, če je res še vedno potrebno da upravna enota izvaja "pripravljalna opravila" za sodišče, saj ima sodišče danes lahko na razpolago vse tehnične možnosti, da samostojno in prej kot v 30 dneh pridobi tako informacijo o smrti kot tudi informacijo o premoženju pokojnika.
Trenutno smrtovnice ureja Zakon o dedovanju, kjer je navedeno, da zapuščinsko obravnavo opravi po zakonu stvarno pristojno sodišče (168., 176., 177. člen), pripravljalna opravila pa so dolžnost upravne enote – matičarja (179. do 183. člen).  
Matičar sestavi smrtovnico na podlagi podatkov iz matičnega registra in centralnega registra prebivalcev, centralne zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev in podatkov, ki jih dajo pokojnikovi družinski člani ali osebe, s katerimi je pokojnik živel. Če je bila matičarju v postopku sestave smrtovnice izročena oporoka ali potrdilo o hrambi oporoke ali mu je bil posredovan podatek, da obstaja oporoka, smrtovnici priloži tudi oporoko, potrdilo o hrambi oporoke ali v smrtovnici navede podatek o obstoju oporoke.
Določeni podatki, ki se navajajo na smrtovnici so zapisani zgolj na podlagi navedbe posameznika, ki se mora v kasnejšem postopku na sodišču preveriti in oceniti. Podatke, ki izhajajo iz evidenc, lahko enako kot matičar, dobi sodišče samo, zato bi bilo smiselno skrajšati postopek na način informatizacije pripravljalnih del, ki pa bi jih v celoti prevzela sodišča.
Matičar mora v tridesetih dneh od vpisa smrti poslati smrtovnico zapuščinskemu sodišču.
Smiselno bi bilo proučiti ali lahko:
-        namesto sestave smrtovnice, ki jo Upravne enote pošiljajo sodišču, sodišče samo dobi informacijo o smrti posameznika takoj (in ne v roku 30 dni) po vpisu smrti v matični register (preko Centralnega registra prebivalstva). Informacije o smrtih bi se lahko na podlagi kriterija prijavljenega prebivališča dnevno posredovala pristojnim sodiščem. Sodišča bi lahko istočasno dobila »online« informacije o pokojniku, njegovem zakoncu, otrocih, posvojencih, starših (tudi, če so že umrli) ali če so pod skrbništvom;
-        ali lahko za umrlega posameznika sodišče samo dobi informacije o nepremičninah (in oceni nepremičnine);
-        ali lahko za umrlega posameznika sodišče samo iz različnih evidenc dobi informacije o premičnem premoženju pokojnika iz evidence registriranih vozil (z oceno) in evidence o izdanih orožnih listinah;
-        ali lahko za umrlega posameznika sodišče samo dobi informacije ali je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, katere in v kakšnem obdobju in znesku.