Na vas se obračam v zvezi z izdajo nultih računov v zdravstvu. Kot zdravnik vidim težavo v tem, da izdani račun na noben način ne more ustrezati dejanskemu stanju. Plačilo zdravstvenim ustanovam je v pavšalnem znesku (izplačevano večinoma na kvartale) in vezano na "količnike". Slednji so (pri splošnih zdravnikih) seštevek tako opredeljenih pacientov kot števila pregledov in drugih storitev. Večina nas število količnikov močno presega, vsekakor pa niti teoretično ni mogoče, da bi nekdo opravil storitve za točno določeno število količnikov. Pravilen izračun "cene storitve" je torej možen šele ob zaključku, nikakor pa ne sproti; vsak sproti izdan račun bo vseboval napačne podatke in kot tak lahko pomeni kršitev po 1. odstavku 235. člena Kazenskega zakonika.Imam še vsaj dva pomisleka.Prvi je, da tovrsten račun daje napačno sporočilo uporabniku storitve, da je (čeprav s par evri zelo podcenjena) storitev dejansko plačana in da več pregledov pomeni več denarja, kar seveda ne drži. Večjim javnim zavodom (večjo) izgubo država sicer dokapitalizira, zasebnikom koncesionarjem pa ne. Ko sredstva porabim, pač delam do konca leta zastonj (oziroma na svoje stroške, saj recimo uporabljam komercialni referenčni laboratorij Adrialab, ki zastonj seveda ne naredi nič).Drugi pomislek je, da bi bil saldo fiktivnih računov na koncu leta znatno višji od dejanko prejete koncesijske vsote in bi lahko FURS zahteval, da za prikazano razliko plačam davek na dobiček (karikiram do skrajnosti, ampak ko se enkrat gremo nebuloze, zdravorazumskih omejitev več ni). Verjetno bi ob tehtnem razmisleku našel še kakšen pomislek.