V letu 2014 smo lastniki objekta na Celovški v Ljubljani soglasno uredili razdružilno pogodbo. Notarska pisarna je pod opravilno številko DN št. 171892/2014 v avgustu 2014 elektronsko vložila in trenutno še vedno čaka na dodelitev sodišču. Pred dnevi smo klicali naokoli in dobili odgovor na Okrajnem sodišču, da se trenutno sodiščem dodeljujejo primeri iz leta 2011, pred nami pa je še približno 50 primerov. V gospodarstvu je uspešnost poslov stvar odzivnosti, ki se šteje v dnevih, če ne celo urah in ne razumemo kako lahko ena takšna zadeva traja na dodelitev sodišču že skoraj eno leto in najverjetneje bo tako še 3 leta. V roku enega leta smo v objektu prodali en poslovni prostor, 1 lastnik je začel stečajni postopek, 1 lastnik je že bil v stečaju, zamenjali pa so se 3 najemniki. Zaradi nezaključenih zadev z lastništvom, kupnine ostajajo delno neizplačane, kajti vsa izplačila kupnin so vezana na ZK prenos lastništva, prav tako se komplicirajo zadeve pri stečajnih postopkih in najemnih pogodbah. Zakaj takšne zadeve, kjer so razdružilne pogodbe jasne in kjer so pridobljena vsa soglasja upnikov, čakajo tako dolgo na dodelitev in obravnavo na sodiščih? Gospodarstvo s tako organiziranimi sodišči ne more normalno funkcionirati, saj se zaradi nerazrešenih zadev potem verižno nabira vedno več nerazrešenih/nedokončanih poslov. Ne vemo kakšni so ostali primeri na čakanju, ampak predlagamo, da se pri takšnih zadevah dodeljujejo prioritete glede na nujnost primera. Takšni banalni primeri, kot je naš, kjer je potrebno le še \\\\\\\"udariti žig\\\\\\\", enostavno ne more čakati 4 leta na dodelitev sodišču. Če se nekaterim v družbi ne mudi, se gospodarstvu vedno mudi.