Spoštovani.
Izvršba na podlagi verodostojne listine (tudi e-izvršba) je sicer odlična zadeva, s katero pa imamo dokaj slabe izkušnje v smislu učinkovitega zaključka. S tem mislim predvsem na izkušnjo, da se je večina vlog bodisi končala s stečajem dolžnika, bodisi je bila prenesena v pravdo. V praktično vseh primerih je prišlo do tega predvsem zato, ker dolžnik z neresničnimi navedbami v ugovoru postopek podaljša oz. prepreči učinkovito izterjavo dolga. Posebej v primerih, ko se nekaj sto evrov vredna terjatev iz izvršbe spremeni v tožbo zaradi neresničnih navedb dolžnika, se sprašujem, ali se ne da tega preprečiti ali pa vsaj taka  zavržna dejanja kasneje sankcionirati.  Sprašujem: »Ali je lahko nekdo, ki v postopku pred sodiščem preprosto rečeno laže, in se da to v nadaljevanju postopka nedvomno ugotoviti, kasneje zaradi tega kaznovan?«
Primer iz prakse: V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine dolžnik poda izjavo, da z upnikom ne posluje in da terjatev ne obstaja. Zadeva gre v tožbo, kjer se ugotovijo dejanska dejstva in se dolžniku naloži plačilo. Vmes se po nepotrebnem obremenjuje sodni sistem, upniku in sodišču se povzroča nepotrebno delo in stroški, dolžnik pa jo čez čas »odnese« zgolj s plačilom terjatve in zamudnih obresti.  Predlagam, da se razmisli o možnosti, da bi bile v takih primerih zagrožene in seveda tudi realizirane visoke kazni, ki bi dolžnike odbijale od podobnih poslovno zavržnih dejanj.