V nadaljevanju je opisan postopek oviranja pridobitve gradbenega dovoljenja za investitorja, kjer s strani Občine Krško pooblaščen soglasodajalec (Kostak d.d.) na vse načine zavlačuje postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, z namenom preprečitve izvedbe te investicije. Investitor želi na svoji parceli zgraditi kmetijski objekt za potrebe izvajanja zelenjadarske dejavnosti, kar je po sedaj veljavni zakonodaji dopustno. S postopkom pridobivanja gradbenega dovoljenja je investitor pričel pred enim letom, najprej s poizvedbo ali je gradnja na tem območju dopustna in izvedljiva. V juliju 2014, ko je od pristojnih (župan) pridobil zagotovila, da ni ovir za izvedbo projekta, je naročil izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na podlagi izdelane dokumentacije je investitor pridobil vse potrebne projektne pogoje in potrebna soglasja (Elektro, Telekom, ARSO, DRSC (DRSI), Javna agencija za civilno letalstvo), razen soglasodajalca Kostak d.d., ki je po pooblastilu občine pristojen za cesto, kanalizacijo, vodovod, ŠOEK in ravnanje z odpadki. Podloga za pridobitev projektnih pogojev je bila izdelana IDZ, ki je obravnavala izvedbo projekta fazno. Izdelan pa je bil PGD, ki je obravnaval I. fazo izvedbe projekta in poslan v soglasje. Kljub temu, da je bil PGD usklajen z IDZ, je soglasodajalec vlogo zavrnil z obrazložitvijo, da se ta razlikuje od IDZ (razlika je v tem, da je predmet pridobitve gradbenega dovoljenja samo I. faza projekta) in da je zaradi tega potrebno pridobiti nove projektne pogoje. Kljub neupravičenosti zahteve mu je bilo ugodeno in poslana je bila nova vloga za projektne pogoje oziroma soglasje, ki je obravnavala samo I. fazo. Soglasodajalec je na vlogo odgovoril z odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja. Pojavila se je nova ovira, ki izhaja iz Strokovnih podlag za pripravo akta o zavarovanju vodnega telesa črpališč, ki sploh še ni v postopku sprejemanja, kaj šele, da bi bil sprejet. Na Odločbo je bila podana pritožba prvostopenjskemu organu (soglasodajalec) z obrazložitvijo, da soglasodajalec nima pravne podlage za izdajo takšnega pogoja. Pritožba je bila odstopljena drugostopenjskemu organu (županu). Ker je drugostopenjski organ ugotovil, da je pritožba utemeljena, jo je z odločbo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Izdani so bili novi projektni pogoji, v katerih je bila poleg ostalih (strokovnih) pogojev, ki so bili izdani že prvič, zahtevana tudi ureditev meje med parcelama investitorja in javne poti (nič več pa pogoji niso omenjali vodovarstvenih območij). Projekt je izdelan tako, da upošteva vse določene odmike od javne ceste oziroma cestišča, kot je to predpisano v 43. členu Odloka o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah, urejanje same meje pa je predmet drugega postopka in nima neposredne zveze s pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Ker soglasodajalcu ni bila dostavljena odločba o ureditvi meje, je le-ta zavrnil vlogo za izdajo soglasja. S strani investitorja je bila podana pritožba prvostopenjskemu organu, ki je do zadnjega dneva predpisanega roka čakal z odstopom pritožbe drugostopenjskemu organu. Sedaj je pritožba v odločanju pri drugostopenjskemu organu (župan). Vse zgoraj navedeno kaže na očitno samovoljo nosilca javnega pooblastila, ki sam arbitrira ali bo investitor lahko gradil ali ne, ne glede na predpise, ki veljajo. Apeliramo na pristojne (Ministrstvo za javno upravo, Vlada RS), da urgirajo pri tem soglasodajalcu in občini, ki v svojih projektnih pogojih ne navaja zakonsko zahtevanih pravnih podlag, ampak si izmišlja vedno nove lastne pogoje, ki nimajo pravnih podlag, ter s tem zavira izvedbo investicije in ga opozorijo na nezakonitost delovanja. Priloga: - pritožba
Opisan primer pa ni osamljen saj se v praksi velikokrat dogaja, da soglasodajalci predpisujejo pogoje, za katere nimajo pravne podlage, s tem pa investitorja časovno in stroškovno ovirajo, upravne enote pa v tem postopku gledajo samo na to ali je soglasje pridobljeno, svoje vsebinske vloge pa ne vidijo. Zaradi tega bi bilo smiselno, da se v novi zakonodaji predvidi, da lahko upravne enote preverijo ali imajo projektni pogoji ustrezno pravno podlago in če je nimajo, da se le-ti razveljavijo.
OPOMBA Ministrstva za javno upravo: Iz predložene pritožbe (zahteve za nadzor)  je razvidno, da je bila zadeva s strani podjetja že posredovana v reševanje Inšpektoratu za javni sektor (IJS). S tem v zvezi opozarjamo (kar izhaja tudi iz 6. točke Pogojev uporabe spletnega mesta poslovnisos.gov.si), da v ovkiru projekta PoslovniSOS pri svojem delu ne posegamo v nadzor dela, ki ga izvršujejo drugi organi, ne predstavljamo pritožbenega organa (nimamo pooblastil za spreminjanje ali odpravo upravnih aktov), ne moremo izrekati kazenskih sankcij niti ne razveljaviti upravnih aktov. Namen projekta PoslovniSOS ni vplivanje na vsebinske odločitve organov kot take, za izpodbijanje katerih imajo stranke na voljo ustrezna pravna sredstva. Zadevo smo zato posredovali Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) (kot resornemu ministrstvu vsebinskega področja) zgolj v odziv glede izpostavljene problematike ter s pozivom k pripravi ustreznih navodil za soglasodajalce oz. nosilce javnih pooblastil (iz 49. člena veljavnega Zakona o graditvi objektov). Stališča MOP in ugotovitve IJS bomo po njihovi pridobitvi objavili na tem spletnem mestu.