Stop birokraciji – za izboljšanje predpisov
Spoštovani.
Z uveljavitvijo t.i. četvorčka smo v letu 2011 dobili štiri nove področne zakone, ki urejajo voznike, vozila, ceste in prometna pravila. Četvorček je nadomestil menda zastarela in neučinkovita zakona o javnih cestah in o varnosti cestnega prometa. Ena od novih rešitev, ki nam jo je prinesel »četvorček«, se nanaša na določitev prometne ureditve na cestah, rezerviranih za motorna vozila.  Ceste, označene s prometnim znakom »cesta, rezervirana za motorna vozila« (III-12), so do uveljavitve »četvorčka« lahko uporabljala samo motorna vozila, ki so po deklaraciji proizvajalca dosegala hitrost, večjo od 60 km/h.  Po uveljavitvi »četvorčka« prej omenjena ureditev velja samo za najvišji dve kategoriji javnih cest, za avtoceste in za hitre ceste (prvi odstavek 30. člena Zakona o prometnih pravilih). Na vseh ostalih nižjih kategorijah javnih cest pa se s tem znakom označuje prometna ureditev, po kateri lahko te ceste uporabljajo prav vsa motorna vozila, torej tudi delovni stroji, traktorji, mopedi, motokultivatorji idr. Najvišja dovoljena hitrost na njih je omejena s splošno omejitvijo, ki znaša največ 90 km/h (46. člen Zakona o prometnih pravilih).  Z enakim prometnim znakom (III-12) torej določamo dve povsem različni prometni ureditvi, odvisni od kategorije javne ceste, na kateri je ta znak postavljen. Nenavadno rešitev zakomplicira še prometni znak III-75, s katerim voznike ob vstopu v našo državo zavedemo, da je najvišja dovoljena hitrost na vseh slovenskih cestah, rezerviranih za motorna vozila, 100 km/h ali celo 110 km/h, kot je to označeno na postavljenem znaku ob vstopu v našo državo (glej pripete slike).
Sprašujem, koliko časa bomo še vztrajali pri spornih zakonskih rešitvah?