Pozdravljeni.
V ureditvi ravnanja z nevarnimi kemikalijami sta vsaj 2 konkretna nesmisla. Prvi je v tem, da je treba za proizvodnjo in prodajo nevarnih kemikalij pridobiti 2 ločeni dovoljenji Urada za kemikalije (UK) RS, saj dovoljenje za proizvodnjo ne subsumira dovoljenja za prodajo, kar je popoln absurd. Poleg tega imata obe dovoljenji absurdno visoko upravno takso, saj staneta (za promet) nekaj več kot 200 evrov, oz. (za proizvodnjo) nekaj več kot 400 evrov. Delo, ki ga ima UK, pa je zgolj vpis evidenčne številke in žig na vlogi. Konkretno - če želim proizvajati eterično olje sivke (ki po evropski uredbi sodi med nevarne kemikalije), moram za to plačati več kot 600 evrov, če ga hočem nato tudi prodati. Ob cenah na trgu bi manjši pridelovalec sivke, ki obenem skrbi za razvoj zaraščenega slovenskega podeželja, vsaj polletni zaslužek dal državi.  Drugi nesmisel pa je v tem, da če nekdo prelije nevarno kemikalijo iz 10ml v dve 5ml steklenički, se to šteje za proizvajanje nevarne kemikalije, četudi ta kemikalija ne spremeni svojih lastnosti v nobenem pogledu. Ponovno primer eteričnega olja sivke: če želim preliti 10ml v dve 5ml steklenički, se to šteje za proizvodnjo nevarnih kemikalij. Absurd, saj drugod po EU to prosto počnejo in imajo seveda lahko višje marže pri nadaljnji prodaji. S tem pa so slovenska podjetja postavljena v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi EU podjetij.  Vesel bom, če bosta moji opombi pripomogli k odpravi teh absurdov.