Pozdravljeni.
Manjša kmetija, ki ne more polno zaposliti niti 1 človeka v hribovskem okolju brez možnosti širitve, želi sušiti sadje. Za to mora po veljavni zakondoji registrirati dopolnilno dejavnost, urediti prostore, itd. in voditi knjigovodstvo ter plačevati prispevek cca. 30€/mesec za ... , ker je že tako polnozaposlena drugje. Ker je potencialni obseg prometa majhen (cca. 500-1500€/bruto na leto) sem se po premisleku seveda odločil, da tega seveda nima smisla početi, ker bom imel s tem veliko težav. Vse ostalo je jasno in prav v smislu reda in nadzora, vendar vezanost na obvezno knjigovodstvo,tu pa je zakomplicirano. Zakaj tega enostavno ne priključite pavšalu preostale kmetije? Ne vem če se zavedate, koliko ima človek dela in skrbi, da stvari naredi in zadosti drugim standardom in zahtevam. Jaz sem se odločil in tega ne bom počel, čeprav bi bil moj letni promet s tega naslova za razred višji. Dopolnilna dejavnost bi bila sicer druga, a je ne bo. Kaj torej želite doseč z zakonodajo in česa od spodaj navedenega ne? 1. Red; 2.Pobrane davščine; 3. Obdelanost krajine; 4. Dodano vrednost. V mojem primeru boste sicer imeli red, ker stvari ne bom počel, davščin ne bo, krajina bo sicer obdelana, dodane vrednosti pa ne bo. ker bo travnik še naprej travnik z bruto prihodkom iz tega naslova letno, ki pritiče kulturi travnik. Vedite, da mnogi potenciali ravno iz tega naslova ne bodo razvit. Ali ne bi bilo modro pustiti ta del v pavšalu in s tem omogočiti nekakšno "start-up" okolje za dopolnilne dajavnosti. Ko je tehnologija osvojena in se ustvari promet, da stvar 'teče' tako ali tako pride normalna obdavčitev. Tako pa vsak poskus neke inovativnosti 'obtežite' z birokracijo in davščinami ali pa dejavnost enostavno ostane v 'ilegali'. Samooskrba in dodana vrednost pa padata in padata. To je stvar politične odločitve.