Spoštovani!  Zaposleno imamo delavko na delovnem mestu čistilke, kateri je bila z odločbo ZPIZ ugotovljena invalidnost III. kategorije in nam kot delodajalcu naložena dolžnost, da ji zagotovimo delo na drugem delovnem mestu, s polnim delovnim časom. V času bolniškega staleža je delavka opravljala svoje delo po zmožnostih polovični delovni čas, kot določeno z odločbo ZZZS. Tako delavki kot nam kot delodajalcu je takšen način dela ustrezal, saj delavka več kot 4h na dan svoje desne roke (ki je sedaj trajno poškodovana) ni mogla obremenjevati, nam pa je njeno delo potrebno. Izdana odločba nam onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja, saj delavki ne moremo zagotoviti drugega ustreznega delovnega mesta za polni delovni čas, lahko pa bi nadaljevali delovno razmerje z upoštevanimi omejitvami, rehabilitacijo, in s skrajšanim delovnim časom. Na odločbo se bomo pritožili, a to spet zahteva precej časa, preden bo zadeva dokončna. Smo pa v dilemi, kako obravnavati delavko v tem vmesnem času, da ne bomo kršili predpisov. Glede na to, da se odločba izdaja za nazaj, bomo morali s pravnomočnostjo v primeru zavrnitve pritožbe vse urejati za nazaj. Ali skleniti novo pogodbo o zaposlitvi za nazaj ali odpovedati pogodbo, ki terja določen čas in zahteven postopek. Vmesni čas pa bosta delavec in delodajalec v nedoločni situaciji, saj delavka ne sme opravljati obstoječega dela kot doslej, drugega dela pa ji nimamo ponuditi. Kaj lahko naredimo, da bo naše ravnanje skladno z zakonodajo? Imeli smo tudi že primer, ko smo zaradi izdaje odločbe za nazaj morali delavca ponovno zaposliti in potem še enkrat izvesti postopek odpovedi. Taki primeri zaradi organov, ki si kot prvo za reševanje zadeve vzamejo skrajne roke za odločitev o zadevi (s tem, da je hitrost bistvenega pomena za rešitev), kot drugo pa sprejemajo nerealne odločitve, za delodajalca pomenijo visoke stroške, ki bi se jim z bolj transparentnimi postopki lahko izognili. Sploh bi pa morali v izogib vsem problemom, ki nastanejo ob tem, ukiniti izdajanje odločb za nazaj. Za rešitev podobnih primerov se za mnenje vedno obrnemo tudi na pristojne organe, a konkretnega odgovora, ki bi bil nedvoumen in pravilen, z njihove strani ne dobimo, saj so tudi sami v dvomih in se zanašajo na odločitev sodnih organov, v kolikor bi do sodnih postopkov prišlo. Kar je pa za delodajalca, ki se trudi zadevo rešiti pravilno, spet neugodno in povezano z visokimi stroški.”