Pozdravljeni. Naš največji izziv predstavlja poročanje odpadne embalaže na FURS. Namreč povsod po EU je sistem zelo poenostavljen in enoten, razen seveda v Sloveniji. V Avstriji so imeli potrjeno s strani ARE metodo reprezentativnih vzorcev. Naj na kratko pojasnim to metodo. Ker smo trgovina z veliko fluktuacijo izdelkov (tako sezonskih kot stalnih) in z velikim številom samih izdelkov je nemogoče voditi evidenco za čisto vsaki prodajni izdelek (težo za prodajno embalažo - na 4 decimalne številke natančno). Iz tega naslova so v Avstriji podjetja v sodelovanju z državo naredila metodo, ki povzema 200 najbolj prodanih izdelkov v prejšnjem letu. Izdelki se nato razdelijo po skupinah in po formulah. Ta metoda se izvaja enkrat letno. Žal ta sistem v Sloveniji ni potrjen in inštitucije ne razumejo, da je pri takšni fluktuaciji nemogoče voditi takšno evidenco, saj govorimo o vsaj 70.000 izdelkih. Inšpekcije na srečo še nismo imeli, so mi pa povedali iz konkurenčnih podjetjih, da pride inšpektor, si izbere izdelek in zanj želi imeti kartico artikla (s podanimi vsemi težami in razdelilniki) ter razpredelnico iz katere je razvidno, da je bil upoštevan v poročanju in tudi plačan. Ta tema je odprta že nekaj let in ne moremo nikakor priti na skupno raven. Naj poudarim, da zaradi takšnih nemogočih zahtevkov izgubljamo konkurenčnost. Ne razumem zakaj ne morejo v Sloveniji za velika podjetja to urediti na enak način.