V primeru sprememb temeljnega akta društva (20. člen ZDru-1) mora društvo zahtevi priložiti tudi izvod sprememb temeljnega akta ali izvod prečiščenega besedila temeljnega akta.
V kolikor se upravna enota (UE) na koncu postopka ne strinja s spremembo zgolj enega določila temeljnega akta (vse spremembe ostalih določil pa sprejema kot pravilne), bo zavrnilo celotni temeljni akt, kar pomeni tudi spremembe, ki so po oceni UE pravilne in skladne z veljavno zakonodajo.
V tem primeru je društvu onemogočeno, da delo nadaljujejo v skladu s spremembami, ki niso bile problematične. Pravilneje bi bilo, da se te spremembe potrdijo, zavrnejo pa se spremembe, za katere upravna enota odloči, da niso v skladu z zakoni. Na ta način bi se društvu omogočilo, da nadaljuje svoje poslovanje glede na sprejete spremembe, ki so pravilne in zakonite, glede ostalih pa nadaljuje s pritožbenimi postopki.
Zaradi zgoraj omenjene prakse, ki se je izoblikovala na UE, se tako prisili društva, da v primeru nesprejetih sprememb, ki so v skladu z zakoni, ponovno izvaja postopek njihovega sprejema (sklic zbora članov, priprava gradiva, zapisnika, priprava vloge) ter ponovno vlaga zahtevo za spremembo istih določil temeljnega akta. To pomeni, da ima UE delo z istimi spremembami, za katere je že ugotovila, da so pravilne, vendar jih je zavrnila, ker je zaradi nestrinjanja s spremembo enega določila zavrnila celotni temeljni akt društva.
Vsekakor bi tudi na podlagi veljavne zakonodaje upravne enote lahko izdelale odločbo, s katero bi nekatere spremembe temeljnega akta potrdile, druge pa zavrnile. Takšna rešitev bi bila bolj pravilna in tudi v skladu z načeli ekonomičnosti, načelom učinkovitosti ter načelom varstva pravic strank. Spremembo vsakega posameznega določila temeljnega akta bi lahko UE upoštevale kot posamezni zahtevek - kar tudi izhaja iz logične razlage instituta delne odločbe (219. člen ZUP), ki bi ga v podobnih primerih upravne enote lahko večkrat uporabile. Žal javni uslužbenci na upravnih enotah in ministrstvih (kot pritožbenih organih) niso sposobni določila ZDru-1 in ZUP uporabljati v skladu s splošnimi načeli ter sistemsko in teleološko razlago, pač pa berejo zgolj posamezno določilo zakona ter na podlagi prakse drugih "zgolj" podobnih primerov (npr. prva registracija društva in potrditev prvega temeljnega akta) izvajajo nepravilne zaključke.
Da bi zadeve poenostavili in jih naredili hitrejše, bi bilo smiselno besedilo ZDru-1 (predvsem 20. člen) zapisati tako, da bi tudi prava neukim javnim uslužbencem bilo popolnoma jasno, da lahko izdelajo odločbo, s katero zavrnejo samo spremembe določb za katere mislijo, da niso v skladu z zakoni ter potrdijo spremembe določb, za katere mislijo, da so skladne z veljavno zakonodajo. S tem bi prihranili delo in čas društvom in UE, saj na podlagi sedanje prakse podvajamo delo, ki je že bilo narejeno in je s strani UE ocenjeno kot pravilno.
V priponki prilagam praktični primer, kjer je UE LJ zavrnila vse ostale spremembe temeljnega akta, ker je ocenila spremembo imena kot neustrezno. Takšnemu načinu dela je žal pritrdilo tudi MNZ.