Pozdravljeni.
 
Izvršbe dolžnikov, ki se na izvršbo pritožijo, se po uradni dolžnost nadaljujejo s sodnim postopkom. Seveda to pomeni dodatne stroške za vse udeležene. Večinoma upniki s tožbo uspemo, denarja pa ne prejmemo. Za sodišče je zadeva uspešno zaključena. Za dejansko poplačilo dolga in stroškov postopkov, morajo upniki ponovno vložiti vlogo na sodišče, tokrat na osnovi sodbe. Prva izvršba se vlaga na podlagi verodostojne listine. Če dolžnik ne plača je potrebno aktivirati izvršitelja, ki je novo stroškovno mesto in še vedno brez garancije poplačila. Torej po nepotrebnem je izvršba breme upnika, ki mora čez tri postopke za eno zadevo.Menimo, da bi sodišče moralo v prvi stopnji odločiti o obveznosti plačila dolžnika in odločitev bi morala biti izvršljiva takoj z vso obveznostjo in odgovornostjo plačilo tudi izvesti tako ali pa drugače, saj za to obstajajo državni instrumenti, brez da odgovornost prelagajo na že tako prizadete in nemočne upnike.Tako kot DURS uspešno rešuje izterjavo neplačanih davkov, tako bi se moralo tudi sodstvo prilagoditi za čim hitrejšo predvsem pa izvršljivo izterjavo dolžnikov v gospodarstvu. Dolžniki so poleg pasivne gospodarske politike eno največjih uničevalcev podjetij.