Zakon o varstvu pri delu - Izenačitev mikro podjetij s samozaposlenimi. Če v mikro podjetju dela samo lastnik družbe in ne zaposluje drugih delavcev, naj bo glede obveznosti izdelave pisne Izjave o varnosti z oceno tveganja, pregledov opreme in delovnega okolja izenačen s samozaposlenim in kmetom. Po zakonu mora strokovna oseba pregledati stroj najmanj vsake tri leta – tako pri podjetniku, ki sam dela na istem stroju eno uro ali manj na dan in ga sproti tudi vzdržuje -  enako kot v industriji, kjer  na stroju delavci neprestano delajo  24 ur na dan. Poenostavitev izdelave Izjave predlagam tudi v primeru, ko so v taki družbi na praktičnem usposabljanju z delom družinski člani (bratje in sestre, otroci, vnuki), saj je očitno, da bo lastnik maksimalno poskrbel, da ne pride do nezgode.

Blagajniško poslovanje - V družinskem mikro podjetju, brez zaposlenih delavcev, kjer prodaja blago samo lastnik in ima običajno tudi minimalne gotovinske prilive, naj se odpravi obveznost dnevnega pologa izkupička in popis gotovine. Velikokrat strošek obiska več kilometrov oddaljene banke presega dnevni izkupiček. Iz izkupička naj se plačujejo materialni stroški, manjše nabave materiala in plačilo storitev, vračilo morebitnega posojila lastniku. Lastnik večje bankovce zaradi varnosti ne hrani v blagajni, stranki včasih vrača drobiž iz lastne denarnice, zato je popis gotovine konec dneva otežen... Gotovinskih računov ni možno spreminjati, v knjigovodskih evidencah so knjiženi vsi gotovinski prilivi kot blagajniški prejemki  in odlivi kot blagajniški izdatki, zato se lahko stanje gotovine ugotovi v vsakem trenutku in poneverbe niso možne. Na transakcijski račun naj lastnik gotovino polaga prostovoljno oz. za potrebe negotovinskih plačil obveznosti podjetja. Pomemben je inšpekcijski nadzor nad izdajo računov za vse prodano blago in opravljene storitve ne glede na to kdo prodaja: s.p., d.o.o., kmet ali fizična oseba, da se prepreči siva ekonomija.

Delo solastnika mikro gospodarske družbe brez zaposlenih po upokojitvi - Zakonca, ki imata mikro podjetje brez zaposlenih po upokojitvi ne moreta več opravljati niti občasnega ali kratkotrajnega dela v svoji družbi. V lastnih poslovnih prostorih jima je tako onemogočeno prodajati lastne preostale zaloge blaga. Včasih družinskega podjetje takoj po upokojitvi ne moreš prenesti na otroka, ker je še na šolanju. Podjetje je treba do takrat ohraniti, čeprav z minimalnim poslovanjem, da ne izgubi stikov s poslovnimi partnerji in kupci.
Kmet po upokojitvi lahko še naprej dela s svojo družino in tudi troši pridobljen zaslužek, brez vodenja evidenc o času opravljanja svojega dela. Podjetnik, ki bi delal nekaj ur mesečno brezplačno z namenom ohranitve podjetja do zaposlitve družinskega člana in bi prihodek v celoti ostal d.o.o., pa tega ne sme.
Kmet in lastnik mikro družbe nista v enakopravnem položaju, zato bi bilo potrebno dopustiti kratkotrajno delo v lastnem podjetju brez zaposlenih po upokojitvi tudi lastniku družbe. Vodenje evidenc, ki jo lastnik družbe na eni strani podpiše kot delodajalec, na drugi strani pa kot delojemalec tudi nima smisla.