12. člen Pravilnika o zaščiti stavb pred delovanjem strele(obveznost revizije)(1) Revizija projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je, poleg v primerih, navedenih v Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 – odl. US in 126/07), obvezna tudi takrat, kadar projektant sistem zaščite pred strelo v manj zahtevni stavbi projektira v skladu s 6. členom tega pravilnika in se opravi po postopku in z udeleženci, ki so določeni v zakonu, ki ureja graditev objektov.(2) Predmet revizije iz prejšnjega odstavka je izključno kontrola brezhibnosti tistih delov načrta električnih instalacij in električne opreme v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerimi se dokazuje, da predloženi projekt glede sistema zaščite pred strelo izpolnjuje zahteve tega pravilnika z najmanj enakovredno ravnjo, kot če bi bila uporabljena tehnična smernica in v njej navedeni dokumenti.V povzetek revizijskega poročila v smislu predpisa, ki ureja projektno dokumentacijo, odgovorni revident vnese le tiste podatke, ki so bistveni za obseg revizije iz prejšnjega odstavka. S podpisom revizijskega poročila potrdi le to, da iz njegove revizije izhaja, da projekt izpolnjuje zahteve tega pravilnika.Predlagamo, da se besedilo člena dopolni z novim 4. odstavkom:Če je določen proizvod sistema zaščite pred strelo porekla države članice EU ali prometu na notranjem trgu EU že bil potrjen v preteklih revizijah, se šteje, da proizvodi iz takšne revizije izpolnjujejo zahteve tega pravilnika z najmanj enakovredno ravnjo, kot če bi bila uporabljena tehnična smernica in v njej navedeni dokumenti. Schloh1 to zahtevo razlagati tako, da se ne podvaja oziroma, da se ne uporablja v tistih primerih, kadar je za določen proizvod to že ugotovljeno in se lahko takšna revizija uporabi za vse naslednje proizvode oziroma primere trženja istovrstnih proizvodov enakih tehničnih značilnosti.Zadeva 50/85, Schloh v. Auto Controle Technique SPRL, ZOdl 1986, str. 1855.Obrazložitev:Osnovno pravilo notranjega trga EU glede prostega gibanja blaga je, da blago, ki je v prostem prometu znotraj EU, ne sme biti obremenjeno s tako imenovanim dvojnim bremenom (dual burden). To dvojno breme pomeni, da proizvod ne sme biti predmet ponovnih dovoljenj/preizkušanj/testov/analiz/zahtev po obliki in vsebini itd (to ukrepi, ki imajo enak učinek kot količinske omejitve) v državi uvoza. Če je npr. proizvod v državi izvora lahko na tržišču z določenimi dovoljenji, npr. A-test, in da takšno dovoljenje prizna tudi druga država članica EU, v kateri se proizvod prav tako prodaja oziroma trži. Če bi dovoljenje morali iskati na novo, potem bi šlo za t.i. dvojno breme, ki je prepovedano po 34. členu PDEU. Posledica dvojnega bremena je namreč manjša konkurenčnost uvoženega izdelka (zaradi dvojnega bremena nastanejo dodatni stroški) in s tem diskriminacija do doma proizvedenega blaga. Zato se dvojno breme obravnava kot diskriminatorno pravilo, ki ga 34. člen PDEU prepoveduje. Npr. Prevectron2, ne bi bil podvržen novim preizkusom v državi članici, kjer se trži.Vendar pa ima to pravilo izjeme. Države članice EU imajo možnost, kadar gre za varstvo zdravja ljudi, zahtevati ukrepe, ki lahko omejijo prost pretok blaga (36. člen PDEU), vendar pa ga morajo omejiti zgolj sorazmerno (principle of proportionality). Tako je 36. člen PDEU razlagalo Sodišče EU in te razlage so del omenjene določbe. Npr. v zadevi 50/85, Bernhart Schloh1 je Sodišče EU odločilo, da homologacija avtomobilov ni (več) potrebna v tistih primerih, kadar je kakšen od istovrstnih avtomobilov že bil homologizirain že v prometu v državi članici EU. To pomeni, da, ko je bil prvi avtomobil homologiziran, kasnejši, tovrstni avtomobili, ki imajo enake tehnične značilnosti, ista znamka itd. ne smejo biti več podvrženi preizkusu homologizacije. Enako velja, če je v državi uvoza v pravnem prometu avtomobil z enakimi lastnostmi. V nasprotnem primeru gre za ukrep, ki ima enakovredne učinke količinskim omejitvam in je skladno z 30. členom PDEU prepovedan.Tako lahko to pravilo (iz omenjene zadeve Schloh) z veliko mero analogije uporabimo tudi pri obveznosti revizije za proizvode v okviru sistema zaščite pred strelo: Kadar je za določen proizvod sistema zaščite pred strelo revizija ugotovila, da zahteva najmanj enakovredno raven, kot jo zahteva Tehnična smernica TSG-N-003 in v njej navedeni dokumenti, potem nadaljnje revizije za istovrstni proizvod niso več potrebne oziroma so prepovedane skladno s členom 34 PDEU in omenjeno razlago tega člena s strani Sodišča EU. Tako so upravni organi, ki podeljujejo različna dovoljenja, (npr. gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, itd.) zavezani uporabiti revizijo preteklega objekta in če je ta pritrdilna, morajo dopustiti uporabo tehničnega proizvoda oziroma določenega proizvoda kot zadostno zaščito pred strelo. Od predlagatelja lahko zahtevajo dokaz, da je ta zaščita zadostna, kot ta dokaz pa služi pretekla revizija.