Sprašujem se, kdo v tej državi nadzira ali so zakoni s strani državne uprave realizirani ali ne in kdo odgovarja, če niso?
V nadaljevanju opozarjam, da je razlika med veljavno Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in med Državnim strateškim prostorskim načrtom med drugim prav v tem, da so vsebine  načrta konkretno postavljene v prostor in nadzirane z obdelavo Poročila o vplivih izvedbe načrta. Ob takem strateškem državnem načrtu tudi pridobivanje kohezijskih sredstev ne bi bilo več tako  zamudno in težko dosegljivo, prav tako bi se prej izognili plačevanju kazni EU Komisiji za varstvo okolja, in uvajanje državnih prostorskih načrtov bi bilo preglednejše. V nadaljevanju podajam obrazložitve k zapisani pobudi pri čemer na začetku opozarjam na vsebine posameznih člankov. Za vsebine v naštetih člankih velja en skupni imenovalec – poleg skrajno nemarnega odnosa do varstva okolja še brezsramno zanemarjanje pravne države, pri čemer nam grozi izguba več sto mio eur.
Delo, 13. 8. 2013Potrebnih bo 7,395 milijarde evrov naložbDelo, 5. 8. 2013V energetiki nimamo strategije, imamo samo sebične intereseDelo, 5. 8. 2013Kako smotrno posegamo v prostorDelo, 25. 7. 2013Trojanski konjDelo, 25. 7. 2013Pri Senožečah vetrno polje s 40 vetrnicamiDelo, 23. 7. 2013Župani navijajo za progo proti KočevjuDelo, 27. 5. 2013
VELJAVNI ZAKON O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU  namreč določa:
Država je pristojna (11. člen) za:1. določanje ciljev prostorskega razvoja države,2. določanje izhodišč, usmeritev in pravil za načrtovanje prostorskih ureditev na vseh ravneh,3. načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena,4. sodelovanje v postopkih priprave občinskih in medobčinskih prostorskih aktov in5. izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin.
Državna prostorska akta sta državni STRATEŠKI prostorski načrt in državni prostorski načrt (14. člen). Namen in vsebina državnega strateškega prostorskega načrta (22. člen) je opisana z naslednjim:Z namenom zagotoviti usklajen in učinkovit prostorski razvoj ob smotrni rabi naravnih, prostorskih in drugih razvojnih potencialov se z državnim strateškim prostorskim načrtom na podlagi razvojnih potreb države in ob upoštevanju javnih koristi na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja države ter določijo usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev državnega in lokalnega pomena. Na podlagi tega se v državnem strateškem prostorskem načrtu določi zasnovo prostorskih ureditev državnega pomena tako, da se razvojne potrebe, ki izhajajo iz razvojnih dokumentov države, uskladijo z varstvenimi zahtevami.
Postopek priprave državnega strateškega prostorskega načrta se začne s sklepom, ki ga sprejme vlada (23. člen). Ministrstvo pripravi osnutek državnega strateškega prostorskega načrta ob upoštevanju razvojnih aktov in dokumentov, s katerimi se določa celovita državna politika razvoja države in državna politika na področjih energetike, prometa, elektronskih komunikacij, poselitve, kmetijstva in gozdarstva, kulture in kulturne dediščine, varstva okolja, ohranjanja narave, upravljanja z vodami, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ipd. Ministrstvo za osnutek državnega strateškega prostorskega načrta zagotovi tudi pripravo poročila o vplivih izvedbe tega načrta.S poročilom o vplivih na okolje (določba 24. člena) se opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe državnega strateškega prostorskega načrta na gospodarski in socialni razvoj države ter doseganje okoljskih ciljev.
Zakon vsebuje določilo, ki do danes ni izpolnjeno, vse od časa uveljavitve zakona, to je leta 2007, saj v 91. členu zakon določa:(1) Ministrstvo pripravi državni strateški prostorski načrt najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.(2) Do uveljavitve državnega strateškega prostorskega načrta se državni prostorski načrt pripravlja skladno z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04).