V praksi smo se srečali s problematiko, da se posegi v prostor, za katere ni predpisano gradbeno dovoljenje, je pa potrebno kulturno varstveno soglasje, drugače obravnavajo kot posegi, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje. Pri tem mislimo zlasti na različna nasipavanja zemeljskih izkopov na kmetijskih zemljiščih v okviru agromelioracij in na gozdnih zemljiščih, za katera si je treba pridobiti okoljevarstvena dovoljenja za vnos. Pri tovrstnih posegih zakon ne ureja dovolj natančno postopka za pridobitev kulturno varstvenega soglasja, kadar gre za posege v območje varstvenega režima kulturne dediščine.
Če zakon o graditvi objektov ne ureja posegov, za katere ni predpisano gradbeno dovoljenje in ne predstavljajo graditev objektov, potem naj bi za nasipavanja na kmetijskih zemljiščih, veljale določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, za posege na gozdnih zemljiščih (po namenski rabi) pa določbe zakona o gozdovih. Omenjena zakonodaja naj bi poleg specialnih predpisov urejala tudi postopke za pridobitev soglasja za poseg v varovana območja. Pri tem nastane problem, kadar specialni predpis ne ureja postopka za pridobitev soglasja, niti se ne sklicuje na določbe nadrejenih predpisov. Po našem mnenju imamo takšno stanje tudi na področju varstva kulturne dediščine.
Po določbi 3. odstavka 28. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine, (Ur. list RS, št. 16/08, 123/08 in 90/12) – dalje (ZVKD), se kulturno-varstveno soglasje za posege, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, izdaja kot projektno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Za preostale posege pa zakon ne določa postopka za izdajo soglasja, niti se ne sklicuje na določbe drugih predpisov. Zato bi se s tem v zvezi lahko uporabljale le določbe zakona o splošnem upravnem postopku, kar pa je nesprejemljivo za pravno državo. Po določbi 1. odstavka 29. člena ZVKD, je treba pred izdajo kulturno-varstvenega soglasja pridobiti kulturno-varstvene pogoje zavoda. Iz navedene določba v povezavi z določbo 1. odstavka 28. člena ZVKD izhaja, da je za vsak poseg v prostor, ne glede na njegovo zahtevnost, treba pridobiti kulturno varstvene pogoje. Menimo, da je tako splošna določba nepotrebna zlasti kadar gre za posege, za katere ni predpisano gradbeno dovoljenje, saj je tudi brez posebnih pogojev zavoda, pri načrtovanju treba upoštevati določbe prostorskega načrta, kot izhaja iz 9. odstavka 29. člena ZVKD. S tem se samo podaljšuje postopek. Problematika neustreznih predpisov s področja kulturne dediščine pa je lahko še toliko večja, ker se po praksi sodeč, s projektnimi pogoji skoraj vedno določajo tudi arheološke preiskave, te pa so običajno vezana na relativno visoka finančna sredstva in na daljši čas, kateri pa je ravno pri gradnjah vedno problematičen, če se izvajalec ne drži rokov. Zato je nujno potrebno tudi tovrstne posege ustrezneje opredeliti v ZVKD in jih izenačiti s posegi v ostale varstvene režime, na primer voda. Največji problem vidimo v dejstvu, da se ZVKD lahko razume tako, da kulturno varstvenega soglasja ni mogoče pridobiti z molkom, ker se le ta ne sklicuje na določbe zakona o graditvi objektov. Po 9. odstavku 29. člena ZVKD se šteje, da pogoji za izdajo kulturno-varstvenega soglasja niso potrebni, če zavod pogojev ni izdal v 30 dneh od vložitve vloge za izdajo pogojev. Če so pogoji za izdajo kulturno – varstvenega soglasja  enaki kulturno-varstvenim ali projektnim pogojem, pa je za izdajo omenjenih pogojev določen nerazumno dolg rok in bi ga bilo treba izenačiti z roki s področja graditve, kjer je ta rok 15 dni.
Nadalje pa ZVKD ne določa, kaj se zgodi po preteku roka za izdajo kulturno-varstvenih pogojev, ali se šteje tudi, da je soglasje dano. Po določbi 2. odstavka 30. člena ZVKD se šteje, da je bilo soglasje izdano, če so bili kulturno-varstveni pogoji pridobljeni in če zavod ni odločil drugače v 15 dneh po vložitvi vloge za izdajo soglasja. Iz navedene določbe izhaja, da si soglasja z molkom po tej določbi sploh ni mogoče pridobiti, ker je pogoj zato, da so bili pred tem izdani kulturno varstveni pogoji. Za izenačitev oz. za ustreznejše razlikovanje nezahtevnih posegov v varstvene režime kulturne dediščine na področju pridobivanja projektnih pogojev in izdaje soglasij predlagamo naslednje dopolnitve oz. spremembe ZVKD:- spremeni oz. dopolni naj se določba 3. odstavka 28. člena ZVKD tako, da se bo ta glasila:
Kulturno-varstveno soglasje se za posege, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, izdaja kot projektno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, za preostale posege pa kot soglasje …kolikor ta zakon ne določa drugače.
- spremeni oz. dopolni naj se določba 1. odstavka 29. člena ZVKD tako, da se bo ta glasila:
"Za posege, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, je treba pred izdajo kulturno-varstvenega soglasja pridobiti kulturno-varstvene pogoje zavoda po predpisih, ki urejajo graditev objektov, kolikor ta zakon ne določa drugače. Za preostale posege pa kulturno varstveni pogoji niso obvezni."
 
- spremeni oz. dopolni naj se določba 9. odstavka 29. člena ZVKD tako, da se bo ta glasila:
"Če zavod za posege, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje kulturno-varstvenih pogojev ni izdal v 30 dneh od vložitve vloge za izdajo pogojev se šteje, da pogoji za izdajo kulturno-varstvenega soglasja niso potrebni in je s tem soglasje dano. Za posege, za katere ni predpisano gradbeno dovoljenje, pa je prej omenjeni rok 15 dni." - spremeni oz. dopolni naj se določba 2. odstavka 30. člena ZVKD tako, da se bo ta glasila:
"Če so bili kulturno-varstveni pogoji pridobljeni in če zavod ni odločil drugače v 15 dneh po vložitvi vloge za izdajo soglasja se šteje, da je bilo soglasje izdano." Za sklep lahko navedemo še to, da se nam zdi nerazumljivo, da se po uveljavitvi novele zakona o graditvi objektov v letu 2012, ni ustrezno spremenilo tudi določbe ZVKD tako, da bi bili vsi posegi v varstvene režime vsaj približno izenačeni, kar zadeva pridobivanje soglasij. Zaradi ne dovolj jasnih predpisov si pristojni organi lastijo pravico tudi do predpisovanja nerazumnih pogojev, ki večkrat v celoti onemogočajo posege v varstvena območja kulturne dediščine. Tudi zato podajamo to pobudo. V zvezi s to pobudo pričakujemo ustrezen odziv pristojnega organa, iz katerega bo jasno razvidno, ali je v predlagani pobudi izkazana podlaga za spremembo ZVKD, na podlagi katere bo uporabniku oz. zainteresiranemu subjektu bistveno lažje oz. hitreje omogočeno priti do konkretne pravice. Pri tem pod pojmom lažje, razumemo zlasti na razumen čas do pridobitve končnega dovoljenja, pri katerem je potrebno kulturno varstveno soglasje.