V praksi smo se srečali s problematiko, da se posegi v prostor, za katere ni predpisano gradbeno dovoljenje, drugače obravnavajo kot posegi, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje. Pri tem mislimo na določbe zakonodaje, ki urejajo pridobivanje soglasij. V pritožbenih postopkih se je namreč izkazalo, da na primer za nasipavanje zemeljskih izkopov na kmetijskem zemljišču ni mogoče vodnega soglasja pridobiti z molkom, ker zakon o graditvi objektov in zakon o vodah dopuščata takšen način pridobitve soglasja le za področje graditve. Menimo, da je takšno razlikovanje posegov nedopustno, če je to dejansko prisotno, saj so nasipavanja nedvomno manj zahtevni posegi kot pa graditev objektov in bi zato moralo v postopkih obstajati obratno razlikovanje, kot pa je sedaj prisotno. Zato podajamo to pobudo za ustreznejšo ureditev oz. za izenačitev vseh posegov v prostor na nivoju zakonodaje, ki ureja področje soglasij, zlasti pa zakona o vodah, ker običajno ti postopki trajajo najdalj časa. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da skoraj vsaka graditev objektov terja tudi posebno lokacijo za trajni vnos zemeljskih izkopov in da zaradi tega ne smejo postopki za pridobitev vodnega soglasja pri okoljevarstvenem dovoljenju za vnos trajati nerazumno dolgo časa.   Po določbi  2. odstavka 151a. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08 in 57/12) – dalje (ZV), si je treba v primerih, ko gre za poseg v prostor, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa treba pridobiti vodno soglasje na podlagi tega zakona, pred začetkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nameravani poseg, nanašajo pa se na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov in obstoječe vodne pravice drugih oseb. Iz navedene določbe izhaja, da si je treba pred načrtovanjem kakršnega koli nasipavanja na območju varstvenih režimov voda, ne glede na njegovo zahtevnost, pridobiti projektne pogoje. Po določbi  6. odstavka 151a. člena ZV, si za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni treba pridobivati projektnih pogojev ali drugih pogojev za poseg v prostor, razen če je to določeno s predpisi, ki urejajo varstvena ali ogrožena območja po tem zakonu ali v primerih vodnih objektov. Iz navedenih določb ZV izhaja, da je že pri projektnih pogojih razlikovanje pri posegih očitno in nedopustno, če se ocenjuje tveganja za vode, ki lahko izhajajo iz enega ali drugega posega. Na podlagi navedenega menimo, da bi se moralo tudi nasipavanja za namene agromelioracij do določenega praga posega uvrstiti med posege po 6. odstavku 151a. člena ZV. To bi bilo mogoče, če se prag posega omeji na uredbo o obvezni presoji vplivov na okolje, kot je to slučaj pri graditvi objektov. Bolj sporna pa je lahko določba 1. odstavka 152. člena ZV, katera lahko dopušča razlikovanja posameznih vrst posegov. Tu se omejimo le na druge posege v prostor, za katere ni predpisano gradbeno dovoljenje. Po tej določbi se za postopek z določitvijo projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, razen če je s tem zakonom drugače določeno. Po mnenju pritožbenega organa se za projektne pogoje za te posege ni mogoče sklicevati na določbe ZGO, ker ta ureja le graditev objektov. Po našem mnenju pa bi za te posega morala veljati smiselna uporaba določb ZGO v kolikor se jo ne razume, da ta velja le za postopek, v okvir katerega spadajo tudi roki. Po našem mnenju navedeno pomeni, da na primer za agromelioracije z nasipavanjem velja 15 dnevni rok za določitev projektnih pogojev iz 3. odstavka 50. člena ZGO oz. 30. dnevni rok iz 4. odstavka 152. člena ZV in posledice molka iz 7. odstavka 50. člena ZGO. Vendar pa pritožbeni organ teh določb ne razume tako, zato bi bila potrebna kakšna sprememba in dopolnitev tega zakona, saj so nasipavanja kmetijskih zemljišč za potrebe agromelioracij nedvomno manj zahtevni posegi kot pa so posegi za graditev, na primer manj zahtevnih objektov po ZGO. V nasprotnem primeru pa bodo pritožbeni organi še naprej birokratizirali takšne zadeve, s čimer pa bodo neposredno in nedopustno ovirali tudi graditve novih objektov.Za izenačitev oz. za ustreznejše razlikovanje nezahtevnih posegov v varstvene režime voda na področju pridobivanja projektnih pogojev predlagamo naslednjo dopolnitev oz. spremembo ZV: spremeni naj se določba 6. odstavka 151a. člena ZV tako, da se bo ta glasila: "Za objekte, ki po določbah zakona o graditvi objektov spadajo med enostavne objekte in nezahtevne objekte, ter za druge posege v prostor, ki po določbah  zakona o kmetijskih zemljiščih, spadajo med agromelioracije, ni treba pridobivati projektnih pogojev ali drugih pogojev za poseg v prostor". Nadalje predlagamo, da se spremni določba 1. odstavka 152. člena ZV tako, da bi se ta glasila: Za postopek z določitvijo projektnih pogojev, vključno z molkom organa, se uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, razen če je s tem zakonom drugače določeno. V zvezi s to pobudo pričakujemo ustrezen odziv pristojnega organa, iz katerega bo jasno razvidno, ali je v predlagani pobudi izkazana podlaga za spremembo ZV, na podlagi katere bo uporabniku oz. zainteresiranemu subjektu bistveno lažje oz. hitreje omogočeno priti do konkretne pravice. Pri tem pod pojmom lažje, razumemo zlasti na razumen čas do pridobitve končnega dovoljenja, pri katerem je potrebno vodno soglasje.