1. e-Izmenjava podatkov med zavezanci za posredovanja podatkov in upravičenci do podatkov
Družbe za upravljanje (v nadaljevanju DZU)[1] se srečujejo z velikim številom poizvedb o morebitnih naložbah v vzajemne sklade oz. druge vrednostne papirje. Poizvedbe prejemajo od stečajnih upraviteljev, sodišč, Komisije za preprečevanje korupcije, Ministrstva za finance oz. Finančne uprave RS, Ministrstva za notranje zadeve, tožilstev itd.. Opisane poizvedbe terjajo veliko časa tako na strani DZU, ki mora preveriti evidence ter pripraviti in odposlati odgovor na poizvedbo, kot na strani organa, ki poizvedbo pošilja.
Na podlagi  Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev[2] se je v letu 2012 pričel uporabljati sistem e-izmenjave podatkov  e-Sociala[3], ki ga v združenju ocenjujemo kot zelo dobrega in učinkovitega, zato smo pristojnim ministrstvom že večkrat predlagali, da se pripravijo zakonske podlage, ki bodo omogočile, da bi tudi drugi uporabniki prešli na e-izmenjavo podatkov. Tak predlog smo prvič poslali že leta 2014, sklicanih je bilo tudi že več sestankov, vendar se od takrat dalje ni veliko spremenilo. Sprejeta je bila pravna podlaga za izmenjavo podatkov s Finančno upravo Republike Slovenije in s stanovanjskimi skladi. Ob tem bi poudarili, da na strani Finančne uprave Republike Slovenije obstaja interes za e-izmenjavo podatkov v primeru izvršb, medtem ko smo s strani stanovanjskega sklada, za katerega je bilo pripravljeno tudi že testno okolje, dobili informacijo, da so dobili novo vodstvo, ki temu projektu ni naklonjeno; nasprotovanje taki izmenjavi podatkov je tudi na strani stečajnih upraviteljev ter sodišč, ki pravijo, da na tako izmenjavo podatkov niso pripravljeni.
DZU so v prilagoditev informacijske tehnologije sistemu e-Sociala vložile znatna finančna sredstva, zato je zanje nesprejemljivo, da se sistem e-izmenjave podatkov uporablja le za izmenjavo podatkov po ZUPJS, na ostale poizvedbe pa je potrebno še vedno odgovarjati s priporočeno pošto.  Zavedati se je potrebno,  da vsaka DZU, ki povprečno zaposluje le 41 ljudi,  mesečno odgovori na 150 do 250 poizvedb, kar pomeni od 37 do 65 delovnih ur, čemur pa je potrebno prišteti še materialne stroške pošiljanja odgovorov. DZU za odgovore ne sme zaračunati nastalih stroškov.
V združenju ocenjujemo, da bi ob vzpostavitvi primerne zakonske podlage enak način elektronskih poizvedb in posredovanja podatkov lahko potekal tudi v drugih primerih, če bi za to obstajala pripravljenost na strani oseb, ki od DZU zahtevajo informacije.
Na podlagi zgoraj navedenega vam predlagamo, da se obveznost e-izmenjave predvidi tudi za poizvedbe:
stečajnih upraviteljev[4]javnih stanovanjskih skladov, občin ali neprofitnih stanovanjskih organizacij, ki zagotavljajo stanovanjske enote [5]centrov za socialno delo[6]sodišč[7]tožilstevFinančne uprave Republike SlovenijeKomisije za preprečevanje korupcije[8]Urada Republike Slovenije za preprečevanje denarjaMinistrstva za notranje zadevedruge nosilce javnih pooblastil

Z našim predlogom učinkovitejšega e-poslovanja bi se znižali stroški vseh udeležencev in pospešili postopki pridobivanja podatkov, državni organi pa bi pridobili hitre in celovite podatke o osebi, ki jo obravnavajo.
Na podlagi zgoraj navedenega vas prosimo, da našemu predlogu prisluhnete ter sistem e-izmenjave podatkov razširite še na druge segmente oziroma uporabnike.
Prepričani smo, da bi se razširitev sistema e-poročanja na druge segmente, ki bi sledili zgledu e-Sociale, tudi tem hitro obrestovala.

2. Predlog za spremembo oz. poenostavitev postopka pri oddaji napovedi za kapitalske dobičke vlagateljev, ki so v preteklem letu opravili izplačilo enot premoženja vzajemnih skladov.

DZUji vsako leto skrbno pripravijo in Finančni upravi Republike Slovenije oddajo datoteko »DoH-KDVP«, v kateri so navedeni vsi podatki o pridobitvah in odsvojitvah investicijskih kuponov posameznih vlagateljev v vzajemne sklade[9]. Prav tako DZUji vlagateljem, ki so v preteklem letu opravili izplačila enot premoženja iz vzajemnih skladov, posredujejo vse potrebne podatke za izračun davka na kapitalski dobiček ter jih pozovejo, da sami oddajo napoved za odmero kapitalskega dobička.

Z namenom poenostavitve postopkov, zmanjšanja administrativnih bremen in izboljšanja stanja na področju oddaj napovedi predlagamo, da se proces spremeni tako, da Finančna uprava Republike Slovenije že na podlagi podatkov, ki jih DZU posreduje v datoteki »DoH-KDVP« pripravi in izda odločbe posameznim vlagateljem (vsaj tistim vlagateljem, ki v preteklem letu niso opravili drugih odsvojitev vrednostnih papirjev in/ali ne pokrivajo izgub iz preteklih let).

Prepričani smo, da so naši zgornji predlogi v korist vsem, ki so udeleženi pri izmenjavi informacij oz. oddaji davčne napovedi. Postopki bodo hitrejši, cenejši, pisanja se ne bodo več izgubila, »tipkarskih« napak ne bo. Postopek pri kapitalskih dobičkih bi sledil postopku izdaje odločb pri odmeri dohodnine, ki odlično deluje.

[1] vse slovenske DZU so naši člani
[2] Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS št. 62/2010 z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUPJS)
[3] E-Sociala je sistem izmenjave podatkov med centri za socialno delo ter zbirkami podatkov, ki jih vodijo upravljavci, navedeni v drugem odstavku 51. člena ( med drugimi  tudi družbe za upravljanje, borzno posredniške hiše, kreditne institucije,  zavarovalnice..)

[4] 8. odstavek 384. člena ZFPPIPP
[5] 12. točka 11.a člena SZ-1
[6] (34.a člen ZUP in 246. člen Družinskega zakonika).
[7] najpogostejše so poizvedbe v dednih zadevah
[8] preverjanje premoženjskega stanja zavezancev
[9] 339. člen ZDavP-2