Spoštovani,
prosimo za tolmačenje 27. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) in 7. člena Uredbe o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08), in sicer: izvajalec javne službe mora voditi evidence, katerih sestavni del so tudi letna poročila o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
Vprašanje: Ali moramo kot izvajalec javne službe od uporabnikov pridobiti letno poročilo o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu ali velja to samo za naprave s kapaciteto z več kot 500 PE?
Prav tako prosimo za obrazložitev glede 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19): imamo uporabnika, ki ima kmetijsko gospodarstvo, nima pa živali, torej sklepamo, da na kmetijskem gospodarstvu ne nastaja gnojnica oz. gnojevka. Vsebina vloge za oprostitev izvedbe storitve prevzema grezničnih gošč / blata iz MKČN ni predpisana.
Vprašanje 1: Ali uporabnik v konkretnem primeru upravičeno zahteva, da ga oprostimo izvedbe storitve prevzema grezničnih gošč / blata iz MKČN?
Vprašanje 2: Ali moramo izvajalci javne službe uporabnika pisno pozvati – osebno ali je dovolj na zadnji strani položnice, da podaljša vlogo za oprostitev izvedbe storitve prevzema grezničnih gošč / blata iz MKČN?
Vprašanje 3: Ali moramo pri podaljšanju vloge za oprostitev izvedbe storitve prevzema grezničnih gošč / blata iz MKČN zahtevati, da nam uporabnik dostavi podatke o ravnanju z grezničnimi goščami / blatom iz MKČN za pretekla 3 leta oziroma kje je predviden način kako uporabnika zavezati, da nam podatke posreduje?
Vprašanje 4: Ali moramo kot izvajalci javne službe pri prejemu vloge zahtevati tudi podatke o številu živali na kmetijskem zemljišču? Kje so definirana merila upoštevanja oprostitve v povezavi s številom živali, saj se sprašujemo ali smo mi pristojni za tovrstno presojo?