Spoštovani!
Po tržnicah v Sloveniji je veliko prekupčevalcev s češnjo ti. goriško hrustavko. Nima smisla se spuščati v debato, da je na tržnicah danes že skoraj vse goriška hrustavka. Del certifikacije je masna bilanca, ki omogoči transparentnost glede količine sadja, ki ga nekdo lahko pridela in proda. Prodaja brez originala certifikata (lahko plastificiranega) ne bi smela biti dovoljena. Certifikacijske hiše naj obvezno tudi uparjajo podatke o vrstah in količini sadnega drevja v bazi MKGP, ki ima pridno popisano še zadnjo jablano v Sloveniji. Kdaj misli država narediti konec zavajanju potrošnikov na tržnicah in ob cestah s tujim sadjem? Premika se resnično zelo počasi in kršitelji jo pogosto odnesejo očitno brez prask, glede na razširjenost spornih praks. Mimogrede, v uradno objavljeno specifikacijo IK za sadje bi kazalo navesti tudi avtorja oziroma nosilca sheme. Odločite se tudi že enkrat za en naslov, kje je zadnja verzija specifikacije dosegljiva, namreč je na spletu prav neverjetno "več veljavnih verzij": https://www.nasasuperhrana.si/wp-content/uploads/2018/10/2018_IK_SADJE_K_13_3_18.pdf https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/HRANA/SHEME-KAKOVOSTI/Specifikacije-izbrana-kakovost/IK_sadje_spec_potrj_24_10_19.pdf
Lep pozdrav!