Opis problema (na lastnem primeru).  Sem v zadnjih tednih pred upokojitvijo. Z izpolnjenima pogojema starosti in deklovne dobe. Sem še pri dovolj močeh, da ostanem delovno aktiven in to na področju, ki me posebej veseli in ki ni neposredno povezano z mojim dosedanjim delom.  Najprej sem bil presenečen in razočaran nad sistemom, ki ureja to področje. Ko pa sem izvedel za predlagane rešitve t.i. mini reforme sem postal ogorčen. 

Na odhod v pokoj sem se sistematično pripravljal. Ker vidim večji problem v poznem vstopu mladih v delo kot v podaljševanju polne delovne aktivnosti, sem se zavestno odločil za upokojitev ob izpolnitvi pogojev. Zavedal sem se pomena določene aktivnosti kot pogoja za ohranjanje mentalnih moči. Zaradi tega sem lani sprejel ponudbo znanega inštituta iz tujine in vstooil v njihov upravni odbor z idejo, da bi pomagal pri vključevanju raziskovalcev iz SLO in regije v raziskovalne projekte s ciljem ev. vzpostavitve regionalnega centra v SLO. In ko sem vse skupaj želel izpeljati znotraj pokojninskega sistema sem lahko samo ugotovil, da je ta sistem razvojno interten in ujet v nekaj togo razumljenih načel. 

1. Drži, da sedanji sistem omogoča delo upokojencem. Mogoče za določen tip dela to tudi ustreza (manj zahtevna opravila tipa sosedske pomoči). Če pa bi želel opravljati aktivnosti iz uvoda, bi me dejansko sankcioniral. V primeru 25% reaktiviranja bi se moral odreči na letni ravni skoraj 5000 EUR, kolikor bi znašala zmanjšana pokojnina. 

2. Predlog nove ureditve področja upokojevanja popolnoma zaobide problem (ali bolje možnosti) kot jih opisujem. Nasprotno. namesto spodbujanja iskanja takšnih priložnosti s koristmi za državo in posameznika, prisotojni resor objavi predlog, ki samo spodbuja podaljševanje delovne aktivnosti, ne odpira pa vrata za delo upokojencev na nediskriminatorni način. Denar, zbran pod naslovom zagotavljanja medgeneracijske solidarnosti, se bo namesto za pokojnine trošil za spodbujanje zaposlenih, predpostavljam da predvsem v državni upravi. Ker imam za sabo 35 let dela v državni upravi lahko mirno zapišem, da je takšna dodatna subvencija strel ne samo mimo, ampak v napačno tarčo. Pravi čas je pač treba misliti na naslednika, ker če tega ni, ni nobeno obdobje dovolj dolgo.  

Predlog rešitve. Upokojencu, ki izpolni pogoja starosti in delovne dobe se dovoli opravljanje dejavnosti. Seveda ob plačevanju vseh dajatev. Na ta način upokojenec v skladu z načelom solidarnosti prejema pokojnino in še naprej polni pokojninsko in dodatno zdravstveno blagajno in proračun.  Spodbuda 20% pokojnine zaposlenemu, ki ostaja delovno aktiven je povsem spodbudna in je ni treba poviševati. 

V kolikor bo predlog zavrnjen pričakujem, da bo jasno razloženo, kaj državi preprečuje, da dovoli prejemniku zaslužene pokojnine, da še naprej opravlja določene dejavosti.