V javnem sektorju (npr. na fakultetah) prihaja do sledečega (illustriram):

Javni uslužbenec se odpravlja na službeno pot v tujino. Če želi, da se mu sledeči stroški poti povrnejo, potem lahko kupi karto za vlak za 80 EUR sam, letalsko karto za 20 EUR pa mora nakupiti preko javnega razpisa, in posredniku plačati 20 EUR za to, da najde najugodnejšo ponudbo (ki je 20 EUR).

Predlagam, da se take anomalije odpravi. Ena možnost bi bila, da se nakupi (letalskih kart) preko posrednika nujno opravljaljo samo če so nad določenim zneskom (npr. nad 250 EUR), sicer pa je to prepuščeno presoji javnih zavodov; znesek se usklajuje z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin. 250 EUR lahko tudi znižamo na npr. 100 EUR, vsekakor pa menim, da je škoda javnih sredstev, da se za 20 (ali 40) EUR vredno letalsko karto plača 20 EUR provizije posredniku.