Vsako leto bi morali pridobiti v Sloveniji 140 novih družinskih zdravnikov, da bi do leta 2026 prišli na raven razvitih evropskih držav.  Do leta 2026 se bo upokojilo 467 družinskih zdravnikov. Letos so dobili v sistem štiri nove specializante. Zdravnikov v Sloveniji primanjkuje na vseh področjih, sosednja Avstrija pripravlja ugodnosti za slovenske zdravnike, da bi jih privabili. Kaj pa Slovenija? Kdo bo zdravil Slovence in Slovenke, če zdravnikov ne bo več. Na 238 mest jesenskega razpisa za specializacije, ki se je pravkar zaključil, se je prijavilo 144 zdravnikov. Kar 136 mest je ostalo praznih, predvsem v težjih in tržno nezanimivih panogah, kot so intezivna medicina, urgenca, infektologija, psihiatrija, nefrologija, ORL, držinska medicina. Zdravniki so dandanes "obsojeni" na gledanje v računalnik za potrebe zdravstvene administracije. Sedanja zakonodaja je delo družinskih zdravnikov še otežila. Gre za nedoslednost sistema: referenčne ambulante so prinesle večini zdravniških timov diplomirano medicinsko sestro, ki je razbremenila zdravnika, a se je projekt končal, kar 200 ambulant pa je ostalo še brez sestre. Kaj narediti?

Zdravstveni politiki predlagam:

- takojšno spremembo zakonodaje,

- poenostavitev e-administracije (op. namenjena je predvsem nadzoru nad zdravniki in čisto nič ne koristi        pacientu),

- zmanjšanje obremenjenost družinskih zdravnikov na 1200 vpisanih bolnikov (zdaj tudi do 2500 vpisanih),

- spremembo obračunavanja zdravstvenih storitev. Namesto štetja storitev naj zavarovalnica (ZZZS)  uvede  procesne kazalce in