Dokazano je, da nam zdravstvena oskrba prinese ogromne koristi za naše zdravje, a napake pri njenem izvajanju se dogajajo prepogosto in pacienti velikokrat utrpijo škodo za zdravje. Študije kažejo, da vsak deseti pacient, ki se zdravi v akutni bolnišnici utrpi škodo za svoje zdravje zaradi škodljivega dogodka. Približno vsak 500 do 1000 zaradi tega umre.
Izboljševanje varnosti pacientov je težko delo. Ne gre samo za uporabo metod in orodij za varno zdravstveno obravnavo, najpomembnejša je sprememba kulture. Disfunkcija ali celo patološka kultura je tista, ki ne dovoljuje sprememb. Prevladuje sindrom ranljivega sistema, ki onemogoča izboljšave na področju kakovosti zdravstvene obravnave in varnosti pacientov.
Navkljub nacionalni strategiji kakovosti in varnosti v zdravstvu za vodstva zdravstvenih ustanov in njihove zaposlene je primer »zdravnika« Radana pokazal, da je pri nas v Sloveniji vprašanje kakovosti in varnosti pacienta neustrezno rešeno. Nekateri elementi so že del drugih predpisov, npr. Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; v nadaljnjem besedilu: ZPacP) in Uredbe o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu.
Na tem področju nimamo ustreznega zakona. Razen tega imamo en čuden preplet ugotavljanja strokovnih napak in kazenske odgovornosti. Tega v drugih državah ne poznajo. Če bi nam uspelo v zakonodaji to dvoje ločiti, da bi se po eni poti obravnavale morebitne zdravniške napake, po drugi pa kazenska odgovornost, bi s tem mnogo stvari lahko razčistili.
Nujno je, da Ministrstvo za zdravje pripravi in čim prej spravi v zakonsko proceduro zakon, ki bi več povedal o kakovosti in varnosti pacientov. Ministrstvo za zdravje je dne 22. 12. 2016 za javno razpravo že pripravilo okvirna izhodišča za Zakon o kakovosti in varnosti v zdravstvu, št. 0070-59/2016/73.