Pri računanju plač se uporabljajo tri besedne zveze - "bruto plača", "bruto bruto plača" in "neto plača".  "Neto plača" je pač neto plača, z odšteto akontacijo dohodnine pride tak znesek na račun, "bruto bruto plača" je strošek, ki ga delodajalec plača za "samo plačo", današnja "bruto plača" je pa fiktivna številka na papirju, ki nobenemu ne pomeni nič. 
Tudi pri dogovarjanju o plači, delavec v glavi preračunava neto plačo, delodajalec bruto bruto plačo, pogovarjata se pa o bruto plači. Podobno bi se rešili marsikateri problemi, kjer delavci ne poznajo dejanskih stroškov pri sami plači (ker skupnega stroška ponavadi ni napisanega na plačnem listu).
Trenutno se od te fiktivne bruto plače odštejejo procenti za pokojnino in zdravstvo "na račun delavca", in iste tej številki se prištejejo spet pripevki za pokojnino in zdravstvo še "na račun delodajalca", kar je pa sploh popoln nesmisel, da sta potrebna dva izračuna prispevkov za isto stvar, medtem ko skupaj predstavljata razliko med plačilom delodajalca in dohodkom delavca (seveda minus akontacija dohodnine).  To je, kot če bi kupil od prodajalca na tržnici kilo paradajza, pa bi najprej pobrali davek enemu, pa še en paradajz drugemu. Popoln nesmisel. 
Predlagam da se koncept trenutne bruto plače ukine, in da se t.i. "bruto bruto" plača preimenuje v bruto plačo. Bruto plača se v pogodbah poveča za 16.10% (torej za trenutni strošek "prispevka delodajalca"), prispevki naj bodo samo eni (skupaj torej ~32.9%), na koncu pa je neto plača ista.