Predlagam:
1.)Da se pravice moških do izbire osebnega urologa izenačijo s pravicami žensk do osebnega ginekolga ter da se uvedejo  obdobni preventivni pregledi po 50 letu starosti, pri moških z družinsko incidenco raka na prostati pa po 40 letu starosti.
2.)Da se postavijo jasni standardi zdravljenja raka prostate glede na razširjenost bolezni in rizičnost. Standarde bi morale upoštevati vsi javni zavodi (bolnice) v Sloveniji.
 
Obrazložitev predlogov:
1.)Ženske si izberemo svojega ginekologa tako kot imamo izbranega osebnega zdravnika. Za pregled pri ginekologu ne potrebujemo napotnice osebnega zdravnika, pač pa s k njemu enostavno naročimo po potrebi, prav tako imamo obdobne prevntivne preglede.Vsega tega moški v primeru urologa nimajo, kar je nedopustno, saj je rak prostate eden najpogostejši oblik raka pri moških. Ker v večini primerov napreduje počasi, bi obdobni pregledi odkrili veliko večino problemov pravočasno. Naravnost nedopustno se mi zdi, da moški umirajo za rakom prostate, ki je v veliki večini počasi rastoč in bi ga ustrezno diagnosticiranje in zdravljenje v celoti pozdravilo ali vsaj uspešno nadzorovalo še mnoga leta.
 
2.)V primeru diagnosticiranega raka prostate je potrebno imeti jasne standarde zdravljenja, ki morajo veljati v vseh bolnicah. Pacientu je potrebno predstaviti različne možnosti zdravljenja, ne pa sprejeti odločitev brez vsakršne predstavitve dejstev in možnosti. Nedopustno je na primer, da v primeru srednje rizičnega raka, ena bolnica predlaga enostavno terapijo s Casodexom 50mg in in zgolj letno kontrolo, druga pa naravnost pove, da je tako dejanje enostavno hazardiranje, saj letna kontrola zadostuje zgolj za nizkorizično stopnjo raka. Treba je jasno postaviti kriterije, predstaviti možnosti pacientu in svojcem in nato skupaj izbrati terapijo.