Storilci imajo omejene možnosti dokazovanja – dokaze morajo praviloma navesti že na samem kraju ali najpozneje v pisni izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, sicer jih pozneje v postopku ne morejo več uveljavljati (glej drugi odstavek 55. člena ZP-1). Poleg tega ZP-1 pritožbe zoper sodbo, izdano v hitrem postopku, storilcem prekrška praviloma ne dovoljuje. Izredno pravno sredstvo, ki je zoper sodbo o prekršku dovoljeno, je zahteva za varstvo zakonitosti, pa še to lahko vloži le vrhovni državni tožilec po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da je bil v postopku o prekršku prekršen ZP-1 ali zakon, ki določa prekršek, glede katerega je potekal postopek. Dejanskega stanja po pravnomočnosti sodbe o prekršku torej s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče izpodbijati. Glede na to, da zoper sodbo o prekršku ni pritožbe PREDLAGAM, da se uvede PREDLOG ZA DOPUSTITEV PRITOŽBE in ko jo senat višjega sodišča odobri se le –ta obravnava in o njej VSEBINSKO OZ. MERITORNO ODLOČI.