Zakon o javni rabi slovenščine v 23. členu nalaga slovenskim podjetjem predstavljanje svoje dejavnosti na spletu v slovenskem jeziku. Drugi odstavek člena se glasi: 'Spletno predstavljanje in oglaševanje slovenskih pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo mora biti v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujih jezikih.'
Mnoga slovenska podjetja tržijo svoje izdelke in storitve samo ali večinoma v tujini. Za taka podjetja je nesmiselno in potratno prevajanje spletnih strani v slovenščino. Poleg tega bi zaradi dodatnega koraka izbire jezika ob obisku spletne strani lahko podjetja utrpela celo škodo z izgubo strank, ki želijo enostaven dostop do informacij in hiter nakup. Vsaka izguba strank slovenskih podjetij lahko prinese gospodarsko škodo Sloveniji. 
Predlagam, da se iz Zakona o javni rabi slovenščine briše ali spremeni 2. odstavek 23. člena tako, da se bodo lahko podjetja sama odločila, če želijo svojo dejavnost na spletu predstaviti tudi slovenskim državljanom, ki ne poznajo tujih jezikov. 
Ker se zavedam, da spremembe zakonov ne stečejo hitro, predlagam še, da se že pred spremembo ukinejo kazni za 'kršitelje', saj te še dodatno bremenijo slovenske podjetnike.
Predlagam, da inšpektorji v primeru, da ocenijo, da bi bila spletna stran v slovenščini za podjetje smiselna, od podjetja pridobijo le obrazložitev odločitve za tuji jezik.