Storilcu so v hitrem postopku o prekršku ustavno zagotovljene pravice (pravici do sodnega varstva in do pravnega sredstva). Nekaterih pravnih jamstev, ki jih Ustava RS zagotavlja obdolžencem v kazenskem postopku (pravica, da se mu sodi v njegovi navzočnosti), pa storilec v prekrških ni deležen (ustna obravnava) in jih uveljavlja samo kot pravico predlaganja dokazov, ki jih mora predložiti najpozneje v izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, torej še pred izdajo odločbe prekrškovnega organa. Zato bi moralo biti, da sodnik, ki odloča v hitrem prekrškovnem postopku, v vsakem primeru skrbno pretehta, ali ponovitev oziroma dopolnitev dokaznega postopka res ni potrebna in vendarle razpiše ustno obravnavo, ki je pravica obdolženca prekrška (tudi Evropsko sodišče za človekove pravice o tem večkrat). Ni zanemariti tudi dejstva, da sodniki v prekrškovnih postopkih svojo odločitev neprepričljivo obrazložijo, predvsem pa, da ne pojasnijo razloge, zaradi katerih ponujeni dokazi niso bili izvedeni.