Hipotetičen scenarij, huda bolečina v trebuhu, standardne preiskave ne najdejo nič, potreben je ultrazvok. Dobiš napotnico, čakalna vrsta v državni ustanovi pa je (recimo) 9 mesecev. Ker hudo boli, greš k privatniku, plačaš tistih 50 eur, in dobiš takoj. 

Podoben scenarij - boli zob, čakanje, privat zobar. Čudno znamenje, napotnica za dermatologa, 1leto+ čakanja, privatnik.

Glede na to, da tudi javne ustanove izstavijo zavarovalnici račun za te storitve, predlagam da v primeru predolge čakalne vrste (recimo 30 dni +) postane ta denar prenosljiv, torej da greš lahko z napotnico k privatniku, in doplačaš samo razliko v ceni med ceno storitve v javni ustanovi in ceno pri privatniku. 

Torej v primeru ultrazvoka, če državni zdravstevni dom zaračuna zavarovalnici 40eur, ampak ni zmožen zagotoviti pregleda v 30 dnevih, postane teh 40eur prenosljivih, in pri privatniku plačaš samo 10 eur razlike v ceni.

S tem bi se zmanjšale čakalne vrste v državnih ustanovah, ljudje bi dobili čisto iste usluge (ali še boljše) kot dozdaj, vendar z manj čakanja, in namesto dvojnega plačevanja (najprej prispevki za zzzs potem pa še privatniku), bi plačevali samo enkrat.