Predlagam, da se delno plačilo za izgubljeni dohodek poviša iz sedanjih 734,15 evrov bruto (oz približno 569,80 neto) na mesec za polni delovni čas poviša na povprečno mesečno plačo.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden  od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne  delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v  duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z  boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden  od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok, ki potrebujejo  posebno nego in varstvo.
Skrb za otroka s posebnimi potrebami, ki je opravičen do višjega dodatka za nego, je delo, ki traja 24 ur dnevno, 365 dni na leto. V kolikor otrok obiskuje vrtec ali šolo si lahko ta oseba takrat morebiti odpočije ali pa končno malo pospravi stanovanje v katerem prebivajo. Delo je naporno tako fizično kot psihično, saj si na otroka čustveno navezan in otrok se tudi ne zna sam zaposliti kot zdravi otroci. Še kadar otrok spi ga je velikokrat potrebno nadzirati: saj lahko potrebuje zdravila, bodisi celo kisik, aspiriranje, ali pa ga je potrebno zaradi nepokretnosti večkrat obračati, da ne dobi preležanin,... Delo ni lahko in je izredno naporno, zaradi česar si oseba ne more privoščiti, da bi opravila še nekaj dodatnih ur dela, da bi družini povečala dohodke.
Dohodek pripada osebi, ki skrbi za otroka. Vsi pa vemo, da mora s tem dohodkom pokriti vse stanovanjske stroške (stanovanje, opremo, vodo, elektriko, ogrevanje, ...), gospodinjske stroške,  visoke stroške otroka s posebnimi potrebami: njigova zdravila, prevoze k zdravnikom, v bolnišnice, na terapije, stroške dodatnih terapij in vse stroške njegovih sorojencev, če jih ima.
Veliko družin zaradi prehudega stresa propade in ostane le en starš sam, ki skrbi za otroke, kar pomeni le en dohodek v družini. Velikokrat pa je v družini nezaposlen tudi partner prejemnika delnega plačila za izgubljen dohodek, saj so težje zaposlivi ker delodajalci sklepajo, da bodo zaradi skrbi za otroka dlje časa odsotni z dela.
Veliko družin z otrokom s posebnimi potrebami živi pod pragom revščine in se mora zateči po pomoč k drugim organizacijam. Prav tako so sorojenci otroka s posebnimi potrebami že tako prikrajšani za brezskrbno otroštvo in se že v rojstni mladosti soočajo z ranljivostjo (in tudi smrtnostjo človeka) ter so dostikrat deležni zasmehovanja s strani nevednih sovrstnikov. Morajo res trpeti še revščino?
Olajšajmo družinam otrok s posebnimi potrebami težko življenje z človeka dostojnim zneskom delnega plačila za izgubljeni dohodek!