Do leta 2050 naj bi bilo po nekaterih dognanjih v svetovnih oceanih več ton plastike kot rib. Žalostno. Največ plastike, s katero se vsak dan srečujemo in jo mečemo v smeti, je embalaža. Naj vas že na začetku ustavim tiste, ki trdite, da se plastiko vseeno lahko reciklira. Džri, da se da precej reciklirati, a to je tratenje energije, elektrike, ki npr. v Sloveniji ne izhaja iz najčistejših virov (termoelektrarne). Najbolj preprosto je, če zmanjšamo porabo plastike.
Kakšni bi bili lahko ukrepi? Predlagam, da začnemo najprej pri embalaži v trgovinah. V vsaki trgovini z oblačili npr. dobimo izdelke v plastični vrečki. Te plastične vrečke bi prepovedal in namesto njih uvedel papirnate (papir je hitro razgradljiv, vir papirja (drevesa) pa je vsaj približno obnovljiv (ne bi se spuščal v debato o izsekavanju, tudi papirnate vrečke niso najboljše), seveda pa bi bilo najbolje, če vrečk sploh ne bi ponudili, torej predlagam popolno ukinitev vrečk v trgovinah, kjer vrečke ne potrebujemo z namenom ohranitve kakovosti izdelka (neživilske trgovine), ali vsaj plastičnih. Hitro bi se ljudje navadili, da morajo s seboj v trgovine vzeti kakšno svojo vrečo za večkratno uporabo. Zaenkrat to pišem za neživilske trgovine (oblačila, čevlji, športne trgovine, trgovine z igračami itd...) Največji problem pri tem pa predstavljajo živilske trgovine. Tudi tam bi se dalo precej stvari poenostaviti. Večino pijač bi ponudil v velikih rezervoarjih, ljudje pa bi si jih lahko natočili v svoje posode, ki bi jih trgovci lahko tudi prodajali, a večinoma bi bile za večkratno uporabo. Zaračunavanje bi bilo lahko avtomatizirano, da ne bi prihajalo do goljufij. Takšni avtomati so povsem realni v današnjih časih. S tem bi se znebili ogromne količine plastenk. Seveda bi vse lahko prodajali tudi v takšni embalaži kot danes v manjših količinah, a ljudi bi spodbudili k nakupu iz rezervoarjev z nižjo ceno. 
Lahko bi se ukinilo tudi plastične vrečke pri sadju in zelenjavi. Ponudili bi lahko vrečke iz blaga, ki bi jih tam kupili in še večkrat uporabili, ali pa bi ljudje prinesli svoje. Tehtanje bi pa moralo potekati nekoliko drugače (zagotovo bi se našla dobra ideja, kako).
Tudi mleko, olje, kis in jogurte bi lahko ponujali po nižjih cenah iz kakšnih rezervoarjev, iz katerih bi si ljudje omenjena živila lahko natočili v svoje steklenice oz. posode. Tudi tu bi bila lahko vzpodbuda nižja cena.
Obstajajo seveda živila, ki v embalaži, kakršni so, pač morajo biti, da se ne pokvarijo, a sem prepričan, da bi pa vseeno precej embalaže lahko zmanjšali s prej predstavljenimi idejami. Morda za ljudi ne bi bilo več udobno, saj bi morali v trgovino s seboj prinesti še nekaj steklenic, pa kakšno vrečo za večkratno uporabo,  a treba je skrbeti, da bo udobno tudi našim vnukom, pravnukom ... na naši ljubi Zemljici - da ne bodo živeli na plastiki. Kaj lahko pri tem stori država?
Država bi lahko trgovce in seveda proizvajalce izdelkov, ki bi se odločili za takšne spremembe v svojih trgovinah nagradila s subvencijami. Verjamem, da je mnogim škoda državnega denarja za takšne stvari. Lahko bi pa prepovedali vrečke vsaj v trgovinah z oblačili, igračami itd. Verjamem, da ima država nekaj glasu tudi v EU in bi lahko v primeru strinjanja kaj podobnega predlgala EU, ki bi morda finančno spodbudila trgovce k takšnemu ravnanju kar po celi Evropi, kar bi imelo še mnogo večji učinek, glede na to, da EU deluje tudi v smeri manjšanja onesnaževanja.
Slovenija bi lahko na tem področju postala lep zgled drugim državam.