Predlagam, da pristojni pristopijo k načrtovanju državnih kolesarskih povezav za potrebe hitrega dnevnega prevoza iz naselij v ljubljanski urbani regiji do delovnih mest in  šol v Ljubljani. Zadnja leta se vse bolj koncentrirajo delovna mesta v  javni upravi v prestolnici. Razlog ukinjanja izpostav uradov po občinah v okolici Ljubljane je vedno racionalizacija. Opisan ukrep pa povzroča povečevanje prometa, onesnaženosti zaradi njega (hrup, onesnaženje tal) in izgubo prostega časa za tiste, ki morajo dnevno v Ljubljano v službo kakor tudi za tiste, ki morajo obdobno v Ljubljano zaradi opravkov v teh uradih. Ker so vse občine, iz katerih je dnevna migracija v Ljubljano močna na razdalji, ki je še sprejemljiva za kolesarjenje, menim da bi bil tak ukrep zelo dobrodošel in učinkovit. Če bi bila kolesarska infrastruktura urejena in kakovostna  bi bilo uporabnikov več kot jih je  danes.  Učinkovita spodbuda države k takemu ukrepu bi bilo tudi sofinanciranje predelav navadnih koles na kolesa na električni pogon. Vemo, da so nova električna kolesa za marsikoga cenovno nedostopna, zgolj predelava pa  ni pretiran strošek.  Za 15 km oddaljenost od doma do šole ali službe  bi bilo tako  potrebnih nekaj več kot pol ure kolesarjenja (omejitev 25 km/h), to je skoraj enak čas kot se ga za isto razdaljo porabi z avtomobilom. Pristojno ministrstvo je pred leti pripravilo publikacijo Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji, ki je dostopno na spletnih straneh ministrstva za infrastrukturo, vendar se od zasnove ni naredil noben premik naprej. Vse pogoje imamo, da se to naredi (primerna klima več kot pol leta, primeren relief). Učinek bi bil pozitiven na področju varstva okolja  (manj onesnaženja) in hkrati opravljena dnevna telovadba ter s tem več prostega časa za druge namene. Več kot utemeljeno.  Sicer pa ni jasno, zakaj se na hitre kolesarske povezave ne misli hkrati z načrtovanjem drugih prometnih površin v državni pristojnosti.   Hkratna izgradnja bi bila namreč najcenejša. Seveda na primerni oddaljenosti.