Predlagam Vladi, da določi, da so  ministrstva, organi v sestavi in drugi organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžne odgovarjati na vprašanja, pobude in predloge  državljanov, ki se nanašajo na razlage predpisov  z njihovega področja  ali nasploh na njihovo področje delovanja ali ga odstopiti drugemu  pristojnemu ministrstvu , če ugotovijo, da se vprašanje nanaša na področje, ki ni v njihovi pristojnosti. Temu namreč ni tako..  
Menim, da državljanu poleg tega da plačuje davke, da ima predlagatelj predpisov plačo in v delovnem času  pripravlja predpis  ali pa njegovo pripravo v celoti ali delno odda v izdelavo najugodnejšemu ponudniku,  ni treba najemati še  pravnika, da mu razloži določbo predpisa.  
V izogib takšnim težavam predlagam, da so obrazložitve posameznih členov predpisov vsebinske, in ne zgolj prepis določila, kot je navada, tako  da bo iz gradiv, če že ne iz določbe, mogoče doumeti, kaj je mislil predlagatelj, ko je določbo pisal. 
Predlagam, da so vsi podzakonski akti, ki jih običajno zakon prelaga v prihodnost (npr. minister lahko določi podrobnejše... karkoližepač) , predloženi skupaj z gradivom, ki ga obravnava zainteresirana  javnost, Vlada in  DZ.
Predlagam, da Vlada določi minimalne kriterije v zvezi s sodelovanjem javnosti  pri sprejemanju predpisov. Določi naj, da so stališča predlagatelja do pripomb in predlogov javnosti v zvezi z rešitvami  v predpisu v pripravi, obvezna in da jih je treba javno objaviti.