Ugotavljamo, da imamo v R Sloveniji preko 40.000 zaposlenih (delovnih mesti) katerim se po zakonu vplačuje v sklad za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Slednje je neracionalno, zastarelo...., največkrat še iz časov, ko smo za določene poklice poznali benificirano delovno dobo.
Vladi R Slovenije predlagam, da prevetri vsa ta delovna mesta, jih na novo določi in sprejme ustrezne ukrepe. V razpravi je novela ZIKS-1G (Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij-1G) po kateri ostanejo v Zavodih za prestajanje kazni zapora v R Sloveniji pooblaščeni s pooblastili samo pravosodni policisti in direktorji zavodov ter direktor generalne uprave  (slednji so prav tako pooblaščeni in odločajo tudi v primeru izrednih razmer...), vsi ostali pooblaščenost in s tem dodano dobo ter pravico do poklicne pokojnine izgubijo.
Samo pravosodni policisti in direktorji zavodov ter GU imajo z zakonom določena pooblastila, vsi ostali (pedagogi, socialni delavci, psihologi..., delovni inštruktorji) so samo pooblaščeni brez pooblastil. Tako zdaj pravico do poklicne pokojnine in hkrati vplačilo v sklad ODPZ uveljavljajo ljudje, ki dejansko vidijo zaprte osebe le nekaj ur na teden, se z njimi ukvarjajo zgolj na papirju, oz. le koordinirajo proizvodnji proces (sam varnostni nadzor pa vselej in vedno vršijo le pravosodni policisti).
Dejansko vemo, da je pravosodni policist gojencu, priporniku in obsojencu pravzaprav oče in mati. Pedagogi, psihologi... opravijo razgovor in odidejo, pravosodni policist pa z njim živi 24 ur na dan in največkrat daljše časovno obdobje (tudi več let). Delo pedagoga, psihologa... vse bolj izgublja kontakt z zaprto osebo (s samim osebnim stikom, pogovorom...) temveč se največkrat osredotoča zgolj na birokratsko plat (izpolnjevanje formularjev, pisarnje poročil o osebi katero dejansko niti ne poznaš...). Vem, grdo rečeno, a resnično. Imam za sabo 30 let dela v penalnih institucijah in poznam delo, vem kdo je kdo in kdo je pripravljen kaj narediti oz. kdo hodi v službo zgolj po plačo in na kavico..
Pravosodne policiste se čedalje bolj obremenjuje, nalaga nova dela in naloge, varčuje pri številčni zasedbi izmen, varčuje pri nočni izmeni, napredovanjih (delavci ob upokojitvi niti ne dosežejo najvišjih plačilnih razredov predvidenih za svoj poklic) itd. Pri pedagogih, delovnih inštruktorjih je nekako več avtomatizma... napredovanja niso vprašljiva.
Dejansko prihaja celo do tega, da slednji niti ne koristijo poklicne pokojnine temveč denar dvigujejo v enkratnem znesku oz. v najboljšem primeru v obliki dodatne pokojninske rente. Ob tem, da imamo cel kup nezaposlenih diplomantov pedagoških fakultet, fakultete za socialno delo in tehnikov vseh profilov. 
Vsi vemo, da je poklic pravosodnega policista, policista, carinika... praktično skoraj nemogoče kvalitetno opravljati po dopolnjeni določeni starosti (izgorelost, nočno delo, obremenjenost, psihični stres...). Prav za te poklice (težke, nevarne, zdravju škodljive..) je tudi bil uveden institut dodane dobe in obveznega poklicnega zavarovanja. Prav tako pa vemo, da pisarniški delavci, pedagogi/vzgojitelji (ki večino časa preživijo v pisarnah), delovni inštruktorji (slednji v glavnem le nadzorujejo in koordinirajo proizvodnji proces) poklicne pokojnine in dodatnega pokojninskega zavarovanja niti ne potrebujejo (se da na teh delovnih mestih dočakati pogoje za upokojitev po 60-tem letu starosti). Če si slednji želijo višjih starostnih pokojnin (nekaj za zraven!), slednjega ne morejo črpati iz naslova ODPZ in je to potrebno rešiti na drugačen način, s povečanjem premij za prostovoljno individualno dodatno pokojninsko zavarovanje oz. s dodatnimi vplačili v Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence. To pa je seveda že druga zgodba.
Se pravi, da v policiji, vojski, zavodih za prestajanje kazni zapora (pravosodni policisti), carini.... naj bo obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje rezervirano zgolj in samo za uniformiran del uslužbencev in še to zgolj za tiste v operativi (ne za pisarniške delavce četudi slučajno uradujejo v uniformi).