Trenutni srednješolski učni načrt je sestavljen v tem smislu, da v kar največji meri ustreza pripravi na maturo. Že to je na neki način malce zgrešeno, saj bi morala biti matura posledica izobraževanja in ne obratno.
Pri maturi iz slovenščine je torej razmerje med književnostjo in jezikom 70 : 30 v prid književnosti. 50 % je namreč vredna maturitetna pola za esej, 30 % pola za slovnico oziroma razčlembo izhodiščnega besedila, preostalih 20 % pa ustni izpit, ki pa ponovno sestoji iz vprašanj iz obravnavane književnosti.
Verjetno ni treba posebej pripominjati, da se srednješolski profesorji slovenščine v veliki večini tega razmerja držijo celo v še večjem razmerju v prid književnosti, jezikovni oziroma slovnični del pa se na žalost obravna ravno toliko, da pač se.
Plod tega razmerja je razočarljivo velik del funkcionalno nepismenih študentov, ki ne znajo jezikovno neoporečno zasnovati niti desetih drsnic v Powerpointovi predstavitvi, kaj šele kolikor–toliko spodobno oblikovati nekaj strani dolgo seminarsko nalogo, ne ločijo med osnovnimi pomenskimi razlikami obrazil (pomenonosnih končnic), kot so na primer (prenos)-en, (prenos)-ljiv, (premost)-ujoč, (premost)-ljiv, ne razumejo tvorjenosti strokovnih besed, s katerimi se bodo tako pri študiju kot bodočem delu srečevali itd.
Velik del jezikovne zavesti se seveda dà usvojiti prav z obravnavanjem književnosti, še zlasti umetelnih domačih del in dobrih prevodov tuje književnosti, a ne zgolj na trenuten prevladujoči suhoparen način interpretacije del in poznavanja avtorjev. Velik del jezikovnih zakonitosti je moč spoznati prav skozi delo z dejanskim besedilom, ugnezdenim v njegovi jezikovni stvarnosti.
Najbolj žalostna značilnost slovenske srednješolske in fakultetne mladine pa je pomanjkanje smisla, čuta oziroma "dobrega počutja" v lastnem jeziku. Dovzetnost za jezikovno ustvarjalnost je dokaj klavrna, najbolj boleče pa je slišati, da nekdo raje bere in se izraža v angleščini, ker v njej pač lažje razmišlja in piše.
Predlagam torej, da se začne razmišljati v smislu uravnovešenja v smer enakovrednejšega razmerja med deležem zastopanosti književnosti in slovenskega jezika pri pouku slovenščine v srednješolskem izobraževanju.
Pri srednješolcih, bodočih študentih, je treba pripraviti kakovostno podlago za jezikovno udejstvovanje, ki ga bodo deležni v teku svojega študija in poznejšega dela, treba jih je priučiti razumevanja tudi nekoliko zahtevnejšega besedila in jih privaditi na tvorno strokovno ubesedovanje, predvsem pa je treba vzpostaviti boljšo jezikovno vzdušje in samozavest, da bosta še dolgo in zdravo bivala slovenska misel in slovensko bitje v sodobnem, spodobnem in izrazno sposobnem slovenskem jeziku.