Predlagam, da se po vzoru tujine pripravi zakon, ki omogoča lažjo pridobitev odškodnine tako v primeru krivdnega (malomarno zdravljenje) kot tudi nekrivdnega razloga za hudo poslabšanje zdravstvenega stanja.  Nedopustno je, da se ljudje po desetletja borijo na sodišču da dobijo to, kar jim pripada. Tak je primer družine iz Nove Gorice. Leta 2005 je mati rodila v bolnišnici v Postojni. Čeprav je imela na napotnic osebnega ginekologa navedeno, da potrebuje carski rez, se je porodničar odločil za vaginalni porod. Prišlo je do hudih zapletov, na koncu so vendarle naredili carski rez, a je bilo za otroka prepozno. Zaradi pomanjkanja kisika je hud invalid, ima celebralno paralizo in epilepsijo. Postopek še vedno ni zaključen, saj bolnica krivde ne rizna, čeprav je, tudi po mnenju sodišča, neizpodbitna.  www.rtvslo.si/crna-kronika/postojnska-porodnisnica-mora-placati-800-00... Skrajni čas je torej, da se zdravstveni zavodi in zdravniki pri zavarovalnicah ustrezno zavarujejo za primere krivnih in nekrivdnih napak in se skrajšajo in poenostavijo postopki za pridobitev odškodnine.  Jasno bi moralo biti, kakšna odškodnina pripada glede na težo okvare, starost itd. Sodišče pa bi moralo biti zgolj skrajni ukrep, v primeru, da obe strani ne najdeta skupnega jezika, ne pa da pacientu ne ostane drugega, kot da se desetletja tožari. To je kršenje pacientovih pravic!