Pravno priznanje spola je postopek spremembe imena ter uradnih podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznika.
Slovenija, kot mnogo drugih držav, nima posebnega zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola in vsa ostala vprašanja za transspolne osebe.
Pravno priznanje spola bi moralo biti zasnovano na eni sami postavki: samoidentifikaciji osebe in posameznikovi osebni odločitvi za pravno priznanje svojega spola.
Priporočila Sveta Evrope določajo, da naj bo pravno priznanje spola urejeno hitro, dostopno in transparentno.
V Sloveniji je pravno priznanje spola urejeno v Pravilniku o izvrševanju zakona o matičnem registru, ki ga udejanja Ministrstvo za notranje zadeve.
37. člen pravilnika, imenovan sprememba spola, pravi: »Sprememba spola se vpiše na podlagi odločbe pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka. Podlaga za izdajo odločbe je potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol. Pred vpisom spremembe spola v register, mora matičar zahtevati določitev nove EMŠO. Izpisek iz matičnega registra o rojstvu se izda s podatkom o novem spolu, brez zaznamka o spremembi spola.«
Trenutna ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji krši vsaj tri človekove pravice, in sicer pravico do telesne integritete, pravico do zdravja in pravico do zasebnosti (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah).
Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru torej pravi, da mora oseba na upravno enoto dostaviti potrdilo pristojnega zdravnika ali pristojne zdravstvene institucije, iz katerega je razvidno, da je spremenila spol. Hkrati pa pravilnik ne opredeljuje kdo je pristojen zdravnik oz. zdravstvena institucija in kaj sprememba spola pomeni.
Potrdilo v Sloveniji običajno izda psihiater. Praksa kaže, da je pristojen zdravnik v večini primerov psihiater iz Interdiscriplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, pri kateri mora oseba, ki želi pravno priznati spol, pridobiti tudi diagnozo transseksualizma, ki je klasificiran kot duševna motnja. Torej je za spremembo spola glede na zakonodajo in prakso potrebna vsaj diagnoza motnja spolne identitete.
Pravno priznanje spola je pomembno, saj posameznikom omogoča, da so pravno-formalno priznane s svojim pravim spolom – ob rojstvu jim je namreč bil pripisan napačen spol. Brez pravnega priznanja spola so transspolnim osebam onemogočene vsakodnevni opravki, kot so dvig priporočene pošiljke, odprtje bančnega računa ali uporaba poimenske vozovnice za javne prevoze. Transspolne osebe se zelo pogosto soočajo s situacijami, kjer se njihova spolna identiteta in spolne izraz ne ujemata z uradnim spolom, ki je zaveden na osebnih in drugih dokumentih. Med posledicami tega so deležne očitkov, da uporabljajo ponarejene dokumente in/ali pa so prisiljene v razkritje svoje spolne identitete, čeprav si tega niso v dani situaciji želele. To krši njihovo človekovo pravico do zasebnosti, vodi pa lahko tudi do nesprejemanja, diskriminacije in nasilja. Dokumenti o opravljenih izobraževanjih in preteklih zaposlitvah, ki ne izražajo spola, ki je transspolnim osebam lasten in v njem živijo, so pogostokrat razlog za nevključevanje v izobražanje in/ali brezposlenost transspolnih oseb.
Sprememba imena in/ali priimka v osebnih dokumentih je urejena v Zakonu o osebnem imenu. Oseba, ki želi spremeniti ime in/ali priimek v osebnem dokumentu, mora po zakonu o osebnem imenu zaprositi za spremembo na matičnemu registru. Če je oseba polnoletna, vloži prošnjo za spremembo sama, če pa je mladoletna to stori njen zastopnik. V primeru, da je oseba starejša od devet let, mora tudi mladoletna oseba sama podati soglasje. Sprememba osebnega imena ni dovoljena osebam, ki so bile pravomočne obsojene za kaznivo dejanje ali zoper katerih teče kazenski postopek.
 
Zakoni, ki urejajo pravno priznanje spola, bi naj bili brez pogojev ali zahtev po posredovanja institucij pri posameznikovi odločitvi. Dobri primeri praks pravnega priznanja spola trenutno obstajajo na Malti, Irskem, Danski ter v Argentini, kjer je zakonodaja skladna s človekovimi pravicami in omogoča pravno priznanje spola brez intervencij psihiatrov, zdravnikov, sodnikov, zgolj z upoštevanjem osebne svobode in možnosti odločanja osebe, ki želi tudi pravno priznanje svoje spolne identitete.
Malta ima trenutno najbolj progresiven in vključujoč zakon – GIGESC – Gender Identity, Gender Expression and Sex Characteristics Act – za transspolne in cisspolno nenormativne osebe v Evropi. Zakon GIGESC vključuje osebne okoliščine spolne identitete, spolnega izraza ter spolnih značilnosti, ki jih definira kot slednje:
Zakon GIGESC omogoča pravno priznanje spola, osnovano izključno na samoidentifikaciji posameznikov, kar je v skladu s standardi Sveta Evrope, ki določajo, da naj bo pravno priznanje spola hitro, dostopno in transparentno. Zakon GIGESC določa, da imajo vse osebe pravico do pripoznanja svoje spolne identitete, svobodnega razvoja svoje osebnosti v skladu s svojo spolno identiteto ter obravnavanja, ki spoštuje in je v skladu z posameznikovo spolno identiteto, telesne integritete in fizične avtonomije, hkrati pa pripoznanje osebe v skladu z njeno spolno identiteto, ter pripoznanje te identitete tudi v vseh osebnih dokumentih, ki vključujejo omenjeno osebno okoliščino.
Predlog je torej: ustvariti zakon po zgledu Malte (GIGESC - Gender Identity, Gender Expression and Sex Characteristics Act)  ali drugih primerljivih zgoraj navedenih držav. V prilogi je tudi publikacija Pravno priznanje spola v Sloveniji, kjer je celotna problematika podrobneje opisana, navedene pa so tudi smernice za reševanje problemov.