Poleg seveda tega, da je treba skrbeti za splošno blagostanje ne le proračuna, temveč tudi posameznika, kar se z nižjimi obdavčitvami in spodbudnejšim gospodarskim okoljem sicer lepo kmalu poravna, je treba krepiti spodbude za odločanje za večje število otrok pri vseh, ki to le zmorejo in želijo.
Velja namreč demografsko načelo, da zmerno razvitim do razvitim državam razmeroma neproblematično reprodukcijo zagotavlja vrednost skupne stopnje rodnosti okoli 2,1 otroka/žensko v rodni dobi. Slovenija ima to stopnjo trenutno na 1,6 otroka in število prebivalcev naj bi že do leta 2050 padlo krepko pod 2 milijona. 
Idealno bi torej bilo, da se najmanj vsak 10. par odloči za tretjega otroka, ob predpostavki, da imajo vsi pari po dva.
Pri pronatalitetnih politikah mora seveda veljati načelo etičnih vrednot, temelječe na človekovih pravicah, ali dovtipno povzeto "oblast nima kaj iskati v spalnicah." Zato morajo biti politike spodbudne - tako količinske kot kakovostne.
Gospodarstvo, z njim pa tudi splošno stanje duha, se počasi izboljšuje, kakovostne spodbude imajo pa opazno hitrejše učinke.