Predlagam, da se ponovno (kakor je bilo to pred študijskim letom 2013/014 že možno) uvede določeno število mest na rednih študijskih programih, ki bi bila namenjena vzporednemu in zaporednemu študiju. Cilj takega ukrepa bi bil, da se vsem, ki jih -poleg področja njihovega primarnega študija- zanima še kakšno drugo področje in so motivirani za študij (ter so to v preteklosti že dokazali) omogoči dodaten brezplačen študij. V primeru, da študent študija ne bi dokončal, bi moral šolnino vrniti. ---- Nekoliko širša obrazložitev: Leta 2013 je takratno Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ukinilo možnost vzporednega in zaporednega brezplačnega študija. Argumenti ministrstva so bili, da (povzeto po www.souvizija.si/oddaje/studentske-zadeve/ukinitev-vzporednega-zapored...: 1) s tem omejujejo fiktivne vpise ter 2) je to v skladu z Resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 ( pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa ). Omenjena resolucija v poglavju "Socialna razsežnost" dejansko navaja, da naj država posamezniku financira le en 1. in en 2. stopenjski program (glej poglavje 2.7 in 39. ukrep). S tem ukrepom naj bi zagotovili večjo in bolj pravično dostopnost do brezplačnega študija in transparenten sistem za socialne trnasferje študentov. Moj pogled na oba argumenta: 1) Fiktivi vpisi so takrat (današnje situacije ne poznam dovolj dobro) dejansko predstavljali velik problem, ki pa se mora, po mojem mnenju, reševati z večjim nadzorom in kaznovanjem nezaključenega študija in ne z ukinjanjem vzporednega in zaporednega študija. 2) S cilji navedenimi v resoluciji se strinjam, vendar menim, da je ukrep 39. zapisan tako, da zagotavlja, da je enostavno zagotoviti nadzor nad socialnimi transferji študentov (cilj 3 in poglavju 2.7.1.), hkrati pa ni v skladu s ciljema boljše dostopnosti študija in vseživljenskega učenja (cilja 1 in 2 v poglavju 2.7.1). Še bolj kot neskladnje s cilji "Socialne razsežnosti" pa je problematično to, da ta ukrep omejuje dostop do znanja najbolj nadarjenim in zavzetim študentom, ki bodo v prihodnosti najbolj verjetno prinašali dodano vrednost slovenskemu gospodarstvu in družbi.