Predlagam, da se v zdravstvu začne delovati kot dober gospodar. Ves čas poslušamo, da "ni denarja", dejansko pa gre za neorganiziranost, neracionalnost in nepotrebno trošenje denarja na račun bolnikov. Naj pokažem dva primera.
1. V bolnišnici Brežice so nehali izvajati določene preglede, ker "ni denarja". Prispevek na tv:
www.24ur.com/novice/slovenija/breziska-bolnisnica-je-odpovedala-vse-pr...
Kaj so s tem dosegli? Na opremi se nabira prah (stroški amortizacije pa ostajajo), zaposleni na tem oddelku bodo dobivali plačo za nedelo, bolniki pa bodo trpeli še dlje. Stroški so se dejansko zmanjšali samo za potrošni material in nič več, kvaliteta pregledov po novem letu pa se bo mogoče celo poslabšala, saj vemo, da človek, ki nekega dela nekaj časa ne opravlja, rabi potem nekaj časa, da se spet vrne na prejšnji nivo.
2. Lastni primer - februarja je pri meni prišlo do poškodbe kolena. Rentgen ni pokazal nič, pustili so me tri tedne z izgovorom "da bo minilo". Ke ni bilo bolje, sem šel nazaj, ker pa je od tekrat minilo preveč časa, nisem mogel dobiti napotnice pod "nujno", zato sem dobil napotnico "hitro", kar je pomenilo tri mesece čakanja na pregled z magnetno resonanco. Ker sem hotel čimprej nazaj na delo, sem šel samoplačniško na pregled k sosedom v Zagreb. Na osnovi izvidov sem dobil rok za artroskopijo avgusta, potem pa je sledilo še čakanje na fizioterapijo, seveda ves čas na bolniški (moje delo zahteva popolno gibljivost). Posledično sem prejemal nadomestilo na stroške zavarovalnice šest mesecev. Zdravstveno zavarovanje mi je torej plačalo šest mesecev po 970 evrov plus stroški posega. Če bi delovali racionalno, bi imela zdravstvena zavarovalnica z mano stroške en namesto šest mesecev, prihranila bi torej za skoraj štiri artroskopije (glede na račun, ki sem ga dobil iz bolnišnice).
Opisana dva primera torej kažeta, da je v sistemu denarja dovolj, le popolnoma neracionalno se troši.