Predlagam, da se bogoslužje v vseh verskih ustanovah izvaja izključno v slovenskem jeziku, na področju madžarske ali italijanske narodne manjšine pa tudi v madžarščini ali italijanščini. Znano je namreč, da se v verskih objektih pravoslavne cerkve in islamske skupnosti ter gotovo še katere druge verske skupnosti izvaja bogoslužje v tujih jezikih, ki v Sloveniji niso uradni jeziki.
Vemo, da je v Sloveniji uradni jezik slovenski jezik, na področju madžarske ali italijanske narodne manjšine pa tudi madžarščina ali italijanščina. Drugi jeziki (latinski, arabski, hrvaški, srbski, bošnjaški idr.) v Sloveniji niso uradni jeziki, zato se bogoslužje v teh jezikih ne sme izvajati. Vsako izvajanje bogoslužja v Sloveniji v neuradnih jezikih je tudi v nasprotju z Zakonom o javni rabi slovenskega jezika.
Obveznost izvajanja bogoslužja v slovenskem jeziku na celotnem področju Republike Slovenije ter na narodnostno mešanem področju še v italijanskem ali madžarskem jeziku naj se tudi zapiše v zakon o verski svobodi.
Ta predlog do nobene verske skupnosti ni diskriminatoren in je skladen z zakonodajo.