Uredi naj se da če prekrškovni organ ne izda odločbe glede na vloženo zahtevo za sodno varstvo in navedbe v njej o alibiju, nepodpisanem plačilnem nalogu, da ni navedenega razloga odklona podpisa, da ni navedeno kako se je ugotavljala identifikacija storilca prekrška, da so predlagani dokazi z navedbo prič, ki bi potrdile alibi in naj se v zakonu o prekrških določi obvezno zaslišanje obdolženca prekrška pred sodiščem in kontradiktorno sojenje pred sodiščem, to je da se zasliši predlagane priče, ki bi potrdile alibi in da se opravi prepoznava.
Odločanje o vloženih zahtevah za sodno varstvo mora biti vedno dovolj skrbno, saj ima posameznik v  postopku o prekršku omejena pravna sredstva (posebej če prekrškovni organ ne izda odločbe, sodnik pa ne dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka ne izvede obravnave in ne zasliši obdolženca in ne zasliši priče in ne opravi prepoznave, nima pritožbe zoper sodbo prekrškovnega sodnika, sam ne more vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ustavne pritožbe ustavno sodišče za prekrške ne sprejema) Z odločanjem o zahtevah za sodno varstvo pravzaprav storilcu prekrška zagotavlja pravica do sodnega varstva oziroma sodna presoja očitanega mu prekrška, da se mu zagotovi zaslišanje pred sodnikom in kontradiktorno sojenje in mu s tem zagotoviti pravico do obrambe, pravico do izvajanja dokazov v svojo korist z vsemi dokaznimi sredstvi, pravico do zaslišanja in s tem osebne udeležbe, zaslišanja obremenilnih prič in razbremenilnih prič vključno z prepoznavo, pravico, da je seznanjen z vsem procesnim gradivom in da se o  njem izjavi, ter pravico, da je navzoč pri izvajanju dokazov ob dopolnitvi dokaznega postopka.
Sodnikovo polje presoje o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je treba dokazni postopek dopolniti  oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, je namreč omejeno z obdolženčevo pravico do poštenega postopka sploh v zadevi, če se obravnava zahteva za sodno varstvo in navedbe v njej o alibiju, nepodpisanem plačilnem nalogu, da ni navedenega razloga odklona podpisa, da ni navedeno kako se je ugotavljala identifikacija storilca prekrška, da so predlagani dokazi z navedbo prič, ki bi potrdile alibi.
Uredi naj se tudi odgovornost sodnika, ki zavestno krši zakon in izkrivlja pravo, če osebi škoduje s tem, da kar izda sodbo o prekršku ne da bi osebe zaslišal o tistem, kar se mu očita in česar je obdolžen in glede na navedbe v zahtevi za sodno varstvo (navedbe v njej o alibiju, nepodpisanem plačilnem nalogu, da ni navedenega razloga odklona podpisa, da ni navedeno kako se je ugotavljala identifikacija storilca prekrška, da so predlagani dokazi z navedbo prič, ki bi potrdile alibi) s tem, če ne izvede dokaz z zaslišanjem priče, ki bi potrdila alibi, saj mora po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist.
Zadeva kliče po ureditvi.