Ko prebiram razne analize in ostala poročila se vidi, da nekateri izrabljajo subvencije in tako dobivajo subvencije za nekaj kar ne nudijo tržišču. Poglejmo recimo primere, kjer nekateri dobivajo subvencije recimo za manj kot 5 h obdelovalne zemlje tudi do 6.000€. Ko pa pogledamo samoskrbo pa vidimo, da je zemlja za katero vlagajo subvencije nerodovitna in nevem kaj še vse. Sočasno pa moramo uvažati hrano. Ko pa pogledamo malo bolj v detajle pa vidimo, da so si kupili avto in novi traktor, ter zgradili objekte, k iz kmetijstvom in višjo kvaliteto hrane sploh nimajo zveze. Še več tudi za kvaliteto jim ni potrebno skrbeti. Zato menim, da bi bilo dobro razmisliti, da se subvencije vežejo na količino pridelanega pridelka in n težavnost obdelave. Sočasno pa se veže na rodovitnost tal in razdaljo odvoza pridelkov do obratov za predelavo. Ko seštejemo vse te stroške vidimo, da so oškodovani tisti pridelovalci, ki posvetijo vse svoje znanje za pridobivanje kvalitetne hrane in nagrajeni tisti, ki jim je malo mar za potrošnike. Zato bi bilo smiselno ukiniti subvencije in jih vezati na prodajo in na kvaliteto pridelka. Subvencije bi dobili šele, ko pridelek prodajo na nekem uradnem nadzornem sprejemnem mestu, kjer bi bila podlaga za pridobitev subvencije. Tako bi izločili goljufe. Nedopustno je, da se podpira goljufanje, katerega povzročajo posamezni kmetje. Ko gremo v trgovino in kupimo izdelek pa vidimo, da je kvaliteta napram ceni porazna, saj je prisotnost kemikalij nesprona. Ko seštejemo vse stroške v zvezi pridelave 1 kg vidimo, da je strošek preko subvencij prevelik in je ekonomsko neupravičen. Zato predlagam, da se subvencije v kmetijsktu v takšni obliki ukinejo in se vežejo na 1.) Kmetijstvo kot edini vir preživljanja 2.) Stroški transporta pridelkov 3.) Kvaliteto zemljišla ( rodovitnost- hektarski donos) reano oceniti 4. Nagraditi tiste, ki uporabljajo manj škropiv in umentnih gnojil in kemikalij. 5.) So pripravljeni izvajati sledljivost izdelkov od prve faze do končne faze na polici v trgovini.