Znanje tujih evropskih jezikov je za prebivalce držav članic Evropske Unije zelo pomembno zaradi pretočnosti delovne sile in na splošno za različne veje gospodarstva ter mednarodno sodelovanje. Ker se je za dobro kakovostno usvojeno znanje jezika treba učiti precej let, je najbolje začeti karseda zgodaj. Slovenci ne samo v evropskem, ampak tudi v svetovnem merilu na splošno spadamo med najboljše govorce tujih jezikov glede na povprečno število jezikov, ki ga govori povprečni prebivalec, in pa glede na kakovost tega samega. Vidimo lahko torej, da imamo na tujejezikovnem področju prav zares ogromno potenciala. Zato predlagam, da se poleg obveznega tujega jezika angleščina v vseh javnih osnovnih šolah v Sloveniji vpelje tudi obvezni drugi tuji jezik. Za začetek naj bodo to samo evropski jeziki, ki jih je moč opravljati pozneje na maturi, da se lahko srednje šole posvetujejo ter ustrezno organizirajo začetniški in nadaljevalski pouk za tisti jezik (ali več njih, če je to v okviru zmožnosti srednje šole), ki ga je večina vpisanih v 1. letnik imela v osnovni šoli. Zaenkrat so poleg angleščine tuji jeziki, ki jih je možno vzeti na maturi: francoščina, grščina, italijanščina, latinščina, madžarščina, nemščina, ruščina in španščina. Seznam bi lahko razširili tudi na druge evropske (npr. portugalščina, nizozemščina, švedščina, norveščina, finščina, češčina, slovaščina, hrvaščina, srbščina ...) in neevropske jezike (npr. japonščina, kitajščina, korejščina, hebrejščina, arabščina ...), seveda če in/ali ko bi za to bili čas, potreba in kapacitete. Drugi tuji jezik bi lahko posamezna osnovna šola določila sproti glede na anketo, s katero bi starše vpisujočih se v osnovno šolo povprašala o tem, kateri tuji jezik si želijo, da bi se njihov otrok učil poleg angleščine, ali pa bi šola imela ustaljeni drugi tuji jezik, ki ga ponuja (ali več njih). Lahko bi celo ministrstvo samo določilo, v kateri občini ali na kateri konkretni osnovni šoli naj se poučuje kateri drugi tuji jezik, da bi bila zastopanost jezikov pestra in enakomerno porazdeljena, torej da se ne bi velika večina slovenskih osnovnošolcev čudežno hotela učiti nemščine, ker je ta pač v teh časih trendna. Drugi tuji jezik bi se lahko učili bodisi od 1. razreda do konca 9. razreda bodisi samo od predmetne stopnje dalje, kakor bi se pač izkazalo kot najsmotrneje. Predlagam od 2 do 3 šolske ure drugega tujega jezika tedensko s prilagoditvijo fonda ur drugih predmetov ali pa brez nje.  Tako bi lahko bodoče študente jezikovno opremili za izmenjave, bili zgled Evropski Uniji ter ne nazadnje bi tako lahko ustvarili nova delovna mesta za diplomante različnih jezikovnih smeri Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in drugih fakultet, ki trenutno nimajo ravno rožnatih možnosti zaposlitve pri nas.  Še misel za na konec:  Če že slovenska himna pravi, da »žive naj vsi narodi«, naj žive tudi vsi jeziki.