Vse zbornice, v katerih je članstvo obvezno, bi morale delovati na tržni način in se same preživljati. To da posamezna  fizična oseba oziroma pravni subjekt nikoli ni dala svoje pristopne izjave zbornici pa naj bo to obrtno podjetjetniška zbornica, kmetijska zbornica ali druga zbornica, je v demokratični deželi nesprejemljivo, da se članarina pobira skozi zakonodajo na obvezen način. Vsa nakladanja zbornic kako pomagajo svojemu članstvu so brez osnove, saj nobena od teh zbornic sama na trgu ne more eksistirati. Ne trdim pa, da morda malemu svetevilu članov niso pomagali oz. svetovali. Samo danes v tržnem gospodarstvu vsak, ki počne kaj  tržnega zna to tudi zaračunati.  In ker zbornice same ne morejo eksistirati tudi ni pričakovati, da bi nudile tržno zanimive usluge vsemu članstvu. Obvezni z zakonom določeni zbornični sistem je posledica starih realsocialističnih časov, v sedanji demokraciji in tržnem gospodarstvu pa je to preživet sistem, ki ga  tisti davkoplačevalci, ki zapadejo skozi zakon v prisilno članstvo vzdržujejo skozi prisilno pobrano članarino. In, ne nazadnje, če navajanja zbornice držijo, da veliko podjetnikov  želi biti njihovih članov, zakaj je potem tako strašno uporanje ukinitvi obveznega članstva? Vam povem zakaj? Ker to navajanje preprosto ne drži in dobro vedo, da bi potem pa morali dejansko trdo delati, kot dela sedaj marsikateri podjetnik, ki špara vsak evro, na koncu pa mora zbornici nakazati 20 eur mesečno in teh 20 eur ne dobi nič, res nič.