POZIV PO UMIKU OBVESTIL O KRŠENJU ZAKONODAJE TRŽNEGA INŠPEKTORATA NEKATERIM ŠOLAM
POZIV PO IZVZETJU AKTIVNOSTI ŠOLSKIH TRŽNIC IN BAZARJEV ZA IZDAJO RAČUNOV
POZIV ZA IZVZETJE AKTIVNOSTI ŠOLSKIH TRŽNIC IN BAZARJEV IZ OBVEZNOSTI DAVČNEGA POTRJEVANJA RAČUNOV
Po mnenju Tržnega inšpektorata šole kršijo zakonodajo tako, da pri organizaciji bazarjev, oziroma tržnici izdelkov otrok, posamezne izdelke označijo s ceno. V zvezi s tem, so nekatere šole dobile obvestilo tržnega inšpektorata.
Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić navaja: »Če nekdo označi cene za blago ali storitve, pomeni, da označeno blago/storitve prodaja, to pa predstavlja pridobitno dejavnost, za katero je treba izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje, ki so odvisni od vrste dejavnosti,”  Vir: http://nova24tv.si/slovenija/gospodarstvo/inspektorji-otrokom-prepoved... 
Z ministrstva za finance pa podajajo pojasnilo: “Pri prodaji izdelkov gre tako za opravljanje dejavnosti prodaje, v zvezi s katero skladno s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost, nastane obveznost izdaje računa. Če gre pri plačilu za nakup teh izdelkov za plačilo v gotovini, v zvezi s temi računi nastane tudi obveznost davčne potrditve v skladu s predpisi, ki urejajo davčno potrjevanje računov,” so zapisali. Vir: http://nova24tv.si/slovenija/gospodarstvo/ravnatelj-dusan-merc-s-tem-o... 
Zakon o gospodarskih družbah v 3. členu določa, da se gospodarska dejavnost opravlja v okviru gospodarske družbe in da je pridobitna dejavnost po tem zakonu vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička.
Zakonitosti opravljanja gospodarske dejavnosti so sledeče:
-          da se proizvodne in prodajne aktivnosti izvajajo v okviru podjetja, v katerem se izvajajo poslovne funkcije (temeljne poslovne funkcije, upravljalne funkcije in informacijske funkcije
-          da je namen opravljanja dejavnosti doseganje dobička
-          da se z opravljanjem gospodarske dejavnosti konkurira na trgu
V primeru šolskih tržnic in bazarjev pa gre za odsotnost elementov opravljanja pridobitne gospodarske dejavnosti:
-          učenci ne izdelujejo izdelkov pri likovnem, tehničnem in drugem pouku zaradi zadovoljevanja potreb in zaradi povpraševanja na trgu, ampak jih izdelujejo zaradi izvajanja učnega procesa
-          učenci niso s strani naročnika prejeli povpraševanje in na osnovi naročila izdelali izdelke
-          za njihove izdelke ne obstaja trg, na katerem se srečujeta ponudba in povpraševanje, ne gre za prosto delujoč trg
-          ne gre za organizirano dejavnost poslovnega procesa z namenom doseganja dobička
Pomembno je, da zakonodajalec jasno izjavi, da učenci ne opravljajo pridobitno dejavnost. O slednji bi lahko govorili, če bi v šolah bazarje pripravljali vsak teden, ne pa enkrat letno. O slednjem bi lahko govorili, če bi v šolah bazarje pripravljali z namenom ustvarjanja dobička, ne pa z namenom izgradnje za spodbujanje čuta dobrodelnosti in pomoči potrebnim. Gre za pedagoški proces v katerem se učenci srečujejo z osnovami ekonomije, tako da se s svojimi izdelki predstavijo staršem in drugim sorodnikom. Zato je potrebno upoštevati vsebino omenjenih aktivnosti, pred njeno obliko. 
Menim, da zakonodajalec napačno tolmači aktivnosti šolskih tržnic in bazarjev. 
Napačna in nerazumna je trditev tržnega inšpektorata, da v primeru, ko se na šolski tržnici ali bazarju označi cena za izdelke, da pomeni, da gre za prodajo v smislu pridobitne dejavnosti. Potrebno je jasno zapisati, da označba cene na šolski tržnici ali bazarju ne pomeni opravljanje pridobitne dejavnosti.
Napačna in nerazumna je trditev ministrstva za finance, da gre za opravljanje dejavnosti prodaje, ker gre za zbiranje sredstev za šolski sklad, preko katerega se potem omogoči pomoč socialno šibkim. Takšna oblika zbiranja sredstev ni izvajanje pridobitne dejavnosti, čeprav se nekateri izdelki označijo s ceno. Potrebno je jasno zapisati, da ne gre za prodajo izdelkov, ampak za zbiranje denarnih sredstev in da pri tem ne nastane obveznost izdaje računa. Čeprav gre pri zbiranju sredstev za plačilo v gotovini, v zvezi s temi s temi aktivnosti ne nastane obveznost davčne potrditve v skladu s predpisi, ki urejajo davčno potrjevanje računov.
Zato predlagam, da se šolske tržnice in bazarje izvzame iz vseh oblik obdavčitve in davčnega potrjevanja računov, ne glede na to, ali učenci izdelke označijo s ceno ali ne. 
Želimo si namreč, da zakonodajalec ustvari takšno poslovno in socialno okolje, kjer bo omogočil čim bolj široko izvajanje programov za dvigovanje socialnega in kulturnega kapitala v vrtcih, šolah in lokalni skupnosti. Spodbujal že obstoječe oblike aktivnosti učencev tudi za medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje ter njihov psihosocialni razvoj, da bodo učenci zmogli delovali v korist lokalne in širše skupnosti. 
Ne želimo, da zakonodajalec administrativno obremenjuje pedagoški proces preko meja zdravega razuma in ne želimo da spreminja do sedaj običajno izobraževalno prakso.